Balkanska družba je družba molka

Valu izpovedi igralk o spolnih zlorabah, ki je preplavil Srbijo, Hrvaško, BiH, Črno goro in Makedonijo, ni videti konca. Umetnicam, igralkam in novinarkam iz regije so sledila pričevanja žensk vseh poklicev, fakultet, zanimanj, institucij in starosti.

Srbska igralka Milena Radulović je po devetih letih razkrila, da jo je večkrat zlorabil in posilil učitelj igre Miroslav Aleksić, javnost pa se je odzvala, kot da je to osamljen primer. Ko se ji je pri obtožbah pridružilo šest igralskih kolegic in nekdanjih učenk Aleksićeve šole igre, je dogajanje prestopilo srbske meje.

Spolno nasilje se dogaja vsak dan

Sledile so izpovedi igralk iz Hrvaške in BiH, štiri igralke s sarajevske akademije scenskih umetnosti pa so na facebooku ustvarile spletno stran Nisam tražila (Nisem hotela), na kateri so pozvale k prijavi spolnih zlorab. Ta spletna stran je tudi tarča hudobnih komentarjev, kot so: Lažeš!, To ni resnica!, Zakaj ni prijavila takoj?, Sama si kriva!.



Kljub temu njihovo platformo primerjajo z ameriškim gibanjem #jaztudi (#MeToo), ki so ga zanetili v Hollywoodu. V nekaj dneh je dobila več kot 40.000 sledilk in sledilcev, s pričevanji se je javilo več kot 4000 žensk. Fakultete v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in drugih balkanskih mestih so začele zbirati anonimne prijave spolnih zlorab in nadlegovanja žensk. Zvrstilo se je na stotine zgodb o spolnem nasilju v igralskih vrstah. Na štirih zagrebških fakultetah so prejeli 60 prijav, ki jih bodo predali državnemu tožilstvu, dva profesorja na zagrebški filozofski in veterinarski fakulteti sta bila suspendirana. V BiH je na tožilstvo doslej prišlo že 20 prijav s fakultet.

Pokazalo se je, da je spolno nadlegovanje vseprisotno in se dogaja vsak dan. Kot je navedla Ana Tikvić, ki je z Nadino Mičić, Mateo Mavrak in Asjo Krsmanović zaradi napadov hekerjev ustvarila Facebookovo skupino namesto strani, se številne ženske šele zdaj zavedajo, da so bile spolno napadene. Ne le otroci in najstnice, tudi odrasli ljudje ne prepoznavajo spolnega nasilja. Tudi zato, ker na Balkanu pogosto zavračajo predloge o spolni vzgoji v šolah.

Namesto storilcev se sramujejo žrtve

Spolno izobraževanje večinoma zagovarjajo le kot preventivo pred nezaželeno nosečnostjo in kot ukrep za preprečitev širjenja nalezljivih spolnih bolezni. Ker sta na šolah telo in spolnost tabu, se dekleta in fantje ne zavedajo integritete svojega in tujega telesa. Namesto storilcev se sramujejo žrtve. Ker storilci zlorabljajo njihovo zaupanje in lastno avtoriteto, se ženske pogosto počutijo kot sodelavke. Družba v regiji še ni dovolj občutljiva za obtožbe o spolnem nadlegovanju.



Balkanska družba je družba molka. Večina uči otroke, naj se ne upirajo avtoriteti, molče prenaša izživljanje šefov in politikov, ne odziva se na ravnanje sosedov, ki pretepajo žene, in očetovih sinov, ki povozijo pešce. Ko se znajdejo na zatožni klopi ugledne osebnosti, stopi na sceno malomeščanska obramba predstave o spodobni družbi, v kateri gospodje ne manipulirajo z mladoletnicami in jih ne silijo v spolne odnose. To se ne sklada z njihovo predstavo o posiljevalcih. V patriarhalni družbi se ženske spoprijemajo tudi z grožnjami, da bodo storilcem uničile ugled in kariero. Molčale niso le ženske, temveč je v molk zavit celoten sistem.