Begunci najbolj koristijo desnici
Koliko beguncev in migrantov v Bosni in Hercegovini čaka na odhod proti zahodu in kdo so ti ljudje?
Odpri galerijo
Jasmin Ahić pravi, da v BiH prebežnike zaradi lastne izkušnje prebivalstvo sprejema z manj strahu kot v številnih evropskih državah. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Sarajevo – Jasmin Ahić, prodekan na Fakulteti za kriminalistiko Univerze v Sarajevu, po službeni dolžnosti tudi v sodelovanju z državo podrobno spremlja migrantske tokove v Bosni in Hercegovini ter regiji.
Pojasnil nam je, da begunce, ekonomske migrante in ilegalne migrante v BiH obravnavajo z manj strahu kot v številnih evropskih državah. Zato obstaja več vzrokov, od tega, da se pripadniki vseh narodov v BiH še dobro spominjajo, kako je biti begunec, dejstva, da so številni Bosanci in Hercegovci tudi sami ekonomski migranti, do tega, da je BiH tudi muslimanska država.
Poglejmo relevantne številke. Res je, da v Grčiji v taboriščih v smeri proti Makedoniji še vedno čaka 40.000 ljudi. Točno je, da v makedonski Gevgeliji ni niti 500 ljudi v taboru Tabanovci. Točno je tudi, da je v Srbiji ostalo manj kot tri tisoč ljudi, ki so tam ostali pred dvema letoma. V BiH pa je od januarja do včeraj prišlo natančno 4459 migrantov, toliko je registriranih migrantov, beguncev, ilegalnih imigrantov in prosilcev za azil. Od tega jih je državo zapustilo 3000.
V Bihaću in Veliki Kladuši jih je zdaj skupaj 700, 400 v Salakovcu pri Mostarju in 400 v Sarajevu. Zdaj jih je v naši državi skupaj 1500. Število prebežnikov ni toliko težava, kot je težava doseči dogovor med državami na tej novi balkanski poti, kako odgovoriti na te posamezne ali manjše skupinske prehode meja. To je za BiH težava, kot bo težava, a manjša, za Slovenijo. Dvomim, da se bo na slovenski meji nabralo kaj več ljudi kot manjše skupine.
Težava BiH je, da se nihče ni pripravljal na prehode skupin ljudi, ki mejo prestopajo po rekah. Edini mehanizem, ki ga imajo obmejni organi, je odvračanje. Imamo od dva do deset migrantov na dan, ki mejo prestopajo na različnih točkah, v preteklosti jih je bilo tudi po sto in več. BiH je prvič v takšni vlogi, kljub temu nam dosedanje število prišlekov ni povzročalo veliko težav. Utemeljeno pa je vprašanje, kaj se bo zgodilo in kako naj ravnajo države na tej poti, če se bo na pot podalo tistih 40.000 ljudi iz Grčije.
Večina ekonomskih migrantov prihaja iz Afganistana, svoje dokumente nenehno mečejo stran, kar je po svoje logično, če želijo doseči svoj cilj. Pri strašenju pa gre za to, da so ti ljudje večinoma muslimani. Tudi pri nas so izgubljeni, čeprav so veseli, da so prišli med muslimane. Uradni podatki države pa kažejo, da ne obstaja velika nevarnost, da bi bili ti ljudje vpleteni v kazniva dejanja, obravnavanih je nekaj deset prekrškov. V zadnjih štirih mesecih se niti tisti, ki so lačni, niso zatekli v kraje iz trgovin in podobno. Obstaja pa strah za zdravstveno stanje te populacije, če ne dobi ustreznih higienskih pogojev.
Sam sem danes prvič v zadnjih mesecih, ko se vsak dan ukvarjam s temi ljudmi, videl migranta, ki berači. Gre za dinamično in raznovrstno populacijo, a podatki kažejo, da niso neki veliki vir varnostnih tveganj. Ocenjevanje teh tveganj je delo za stroko, ne za medije in dnevno politiko, čeprav se politikom zdi mikavno zlorabljati to temo za njihove interese.
Ni izključeno in ne smemo izključiti, da v tej množici ljudi, ki tudi po več let potujejo, ni kakšnega spečega terorista. Nikoli ne bomo vedeli, kdo od teh mladih ljudi, ki bežijo z vojnih območij Sirije in Iraka, je bil udeležen v bojih. Skoraj gotovo je marsikdo med njimi moral biti v kakšnih vojnih ali podpornih enotah. Te možnosti ni mogoče zanemariti, zato je pomembna registracija teh ljudi in nekakšno spremljanje, kaj se z njimi dogaja.
Zelo verjetno imate prav. Ta tema najbolj koristi desnici. V BiH smo imeli škandalozni incident v varnostnem sistemu, ko je nekdo znotraj sistema, ki spada na desni pol, povzročil spor med dvema kantonalnima policijama zaradi preselitve petih avtobusov ljudi v Hercegovino s tezo, da se z muslimani spreminja narodnostna sestava na tem območju.
BiH je posebna, ker smo ne tako dolgo tega bili tudi sami begunci in smo na stiske teh ljudi bolj občutljivi. Begunci so priložnost tudi za levo usmerjene ljudi, da pokažejo svojo človečnost. Tega je v Sarajevu mogoče videti veliko, ljudje beguncem dajejo ključe od stanovanj in hiš, gostinci jim darujejo hrano in podobno. To je priložnost, da na površje priplava tudi človeški humanizem, ki iz Bosne še ni izginil.
Pojasnil nam je, da begunce, ekonomske migrante in ilegalne migrante v BiH obravnavajo z manj strahu kot v številnih evropskih državah. Zato obstaja več vzrokov, od tega, da se pripadniki vseh narodov v BiH še dobro spominjajo, kako je biti begunec, dejstva, da so številni Bosanci in Hercegovci tudi sami ekonomski migranti, do tega, da je BiH tudi muslimanska država.
V Sloveniji so begunci ena glavnih predvolilnih tem. Menda jih je veliko v BiH, je strah upravičen?
Poglejmo relevantne številke. Res je, da v Grčiji v taboriščih v smeri proti Makedoniji še vedno čaka 40.000 ljudi. Točno je, da v makedonski Gevgeliji ni niti 500 ljudi v taboru Tabanovci. Točno je tudi, da je v Srbiji ostalo manj kot tri tisoč ljudi, ki so tam ostali pred dvema letoma. V BiH pa je od januarja do včeraj prišlo natančno 4459 migrantov, toliko je registriranih migrantov, beguncev, ilegalnih imigrantov in prosilcev za azil. Od tega jih je državo zapustilo 3000.
Kje pa so vsi ti begunci?
V Bihaću in Veliki Kladuši jih je zdaj skupaj 700, 400 v Salakovcu pri Mostarju in 400 v Sarajevu. Zdaj jih je v naši državi skupaj 1500. Število prebežnikov ni toliko težava, kot je težava doseči dogovor med državami na tej novi balkanski poti, kako odgovoriti na te posamezne ali manjše skupinske prehode meja. To je za BiH težava, kot bo težava, a manjša, za Slovenijo. Dvomim, da se bo na slovenski meji nabralo kaj več ljudi kot manjše skupine.
BiH kot država slabo deluje. Kako naj takšna država dobro varuje svoje meje?
Težava BiH je, da se nihče ni pripravljal na prehode skupin ljudi, ki mejo prestopajo po rekah. Edini mehanizem, ki ga imajo obmejni organi, je odvračanje. Imamo od dva do deset migrantov na dan, ki mejo prestopajo na različnih točkah, v preteklosti jih je bilo tudi po sto in več. BiH je prvič v takšni vlogi, kljub temu nam dosedanje število prišlekov ni povzročalo veliko težav. Utemeljeno pa je vprašanje, kaj se bo zgodilo in kako naj ravnajo države na tej poti, če se bo na pot podalo tistih 40.000 ljudi iz Grčije.
Kako nevarni so ti ljudje? Nas bodo res vse posilili in nam vsilili svojo vero, kot svarijo nekateri politiki?
Večina ekonomskih migrantov prihaja iz Afganistana, svoje dokumente nenehno mečejo stran, kar je po svoje logično, če želijo doseči svoj cilj. Pri strašenju pa gre za to, da so ti ljudje večinoma muslimani. Tudi pri nas so izgubljeni, čeprav so veseli, da so prišli med muslimane. Uradni podatki države pa kažejo, da ne obstaja velika nevarnost, da bi bili ti ljudje vpleteni v kazniva dejanja, obravnavanih je nekaj deset prekrškov. V zadnjih štirih mesecih se niti tisti, ki so lačni, niso zatekli v kraje iz trgovin in podobno. Obstaja pa strah za zdravstveno stanje te populacije, če ne dobi ustreznih higienskih pogojev.
Idealno za stereotipiziranje drugačnih od nas?
Sam sem danes prvič v zadnjih mesecih, ko se vsak dan ukvarjam s temi ljudmi, videl migranta, ki berači. Gre za dinamično in raznovrstno populacijo, a podatki kažejo, da niso neki veliki vir varnostnih tveganj. Ocenjevanje teh tveganj je delo za stroko, ne za medije in dnevno politiko, čeprav se politikom zdi mikavno zlorabljati to temo za njihove interese.
Torej migranti za Evropo niso nevarni?
Ni izključeno in ne smemo izključiti, da v tej množici ljudi, ki tudi po več let potujejo, ni kakšnega spečega terorista. Nikoli ne bomo vedeli, kdo od teh mladih ljudi, ki bežijo z vojnih območij Sirije in Iraka, je bil udeležen v bojih. Skoraj gotovo je marsikdo med njimi moral biti v kakšnih vojnih ali podpornih enotah. Te možnosti ni mogoče zanemariti, zato je pomembna registracija teh ljudi in nekakšno spremljanje, kaj se z njimi dogaja.
Evropa se je nagnila močno na desno. Orbán je čez noč iz obrobnega diktatorja postal nekdo, ki je vzor drugim. Je napačen vtis, da migranti najbolj koristijo desnici?
Zelo verjetno imate prav. Ta tema najbolj koristi desnici. V BiH smo imeli škandalozni incident v varnostnem sistemu, ko je nekdo znotraj sistema, ki spada na desni pol, povzročil spor med dvema kantonalnima policijama zaradi preselitve petih avtobusov ljudi v Hercegovino s tezo, da se z muslimani spreminja narodnostna sestava na tem območju.
So begunci lahko priložnost tudi za levico?
BiH je posebna, ker smo ne tako dolgo tega bili tudi sami begunci in smo na stiske teh ljudi bolj občutljivi. Begunci so priložnost tudi za levo usmerjene ljudi, da pokažejo svojo človečnost. Tega je v Sarajevu mogoče videti veliko, ljudje beguncem dajejo ključe od stanovanj in hiš, gostinci jim darujejo hrano in podobno. To je priložnost, da na površje priplava tudi človeški humanizem, ki iz Bosne še ni izginil.
