Belgijski kralj obžaluje kolonialno krutost v Kongu
Pod pritiskom zadnjih protestov in razprav Belgija v intenzivnejše spopadanje z Leopoldovo dediščino.
Odpri galerijo
Protestniki na spomeniku kralju Leopoldu II. pri kraljevi palači središču Bruslju. FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj – »Najgloblje obžalujem rane preteklosti, katerih bolečina se danes oživlja z močno diskriminacijo, ki je še vedno navzoča v naših družbah,« je v pismu predsedniku Konga Félixu Tshisekediju zapisal kralj Belgijcev Philippe.
To je prvo takšno obžalovanje katerega od belgijskih monarhov in pomeni vsaj začetek konca tabuja obravnave najmračnejših delov kolonialne preteklosti. Kralj v pismu navaja »dejanja nasilja in krutosti« v času Neodvisne države Konga (1887–1908), ki je bila kolonija v Leopoldovi lasti.
To po kraljevih besedah bremeni kolektivni spomin. Med vladavino Leopolda II. je bilo v Kongu, ki ga sam sicer nikoli ni obiskal, na sto tisoče ali na milijone žrtev krutega ravnanja s tamkajšnjim prebivalstvom.
Tudi naslednje obdobje, ko je bil Kongo državna kolonija, je povzročalo trpljenje in ponižanje, je ugotavljal kralj. Napovedal je, da bo nadaljeval bitko proti vsem oblikam rasizma. Spodbuja tudi refleksijo, začeto v parlamentu, za končno pomirjanje spomina.
Kongo danes praznuje 60. obletnico neodvisnosti. Prvi premier Patrice Lumumba je bil usmrčen v prvem letu neodvisnosti. V smrt je bila vpletena tudi Belgija.
Kraljevo obžalovanje bilo izrečeno v kontekstu protestov, ki potekajo pod sloganom Črna življenja štejejo. V Belgiji je bilo poškodovanih več Leopoldovih spomenikov. Zbirajo tudi podpise pod peticijo za njihovo odstranitev.
Belgijsko časopisje novico o kraljevem pismu objavlja na naslovnicah. Kot je ugotavljala uvodničarka Le Soira Béatrice Delvaux, je kralj s svojim pismom naredil nujno za upravljanje z diskriminacijo in rasizmom kot dediščino kolonializma.
Tudi premierka Sophie Wilmès je ob 60. obletnic neodvisnosti Konga sporočila, da je »za Belgijo prišel čas, da se sooči s svojo preteklostjo«.
To je prvo takšno obžalovanje katerega od belgijskih monarhov in pomeni vsaj začetek konca tabuja obravnave najmračnejših delov kolonialne preteklosti. Kralj v pismu navaja »dejanja nasilja in krutosti« v času Neodvisne države Konga (1887–1908), ki je bila kolonija v Leopoldovi lasti.
To po kraljevih besedah bremeni kolektivni spomin. Med vladavino Leopolda II. je bilo v Kongu, ki ga sam sicer nikoli ni obiskal, na sto tisoče ali na milijone žrtev krutega ravnanja s tamkajšnjim prebivalstvom.
Tudi naslednje obdobje, ko je bil Kongo državna kolonija, je povzročalo trpljenje in ponižanje, je ugotavljal kralj. Napovedal je, da bo nadaljeval bitko proti vsem oblikam rasizma. Spodbuja tudi refleksijo, začeto v parlamentu, za končno pomirjanje spomina.
Preberite tudi:
Belgijci in njihova kongovska travma
Belgijci in njihova kongovska travma
Kongo danes praznuje 60. obletnico neodvisnosti. Prvi premier Patrice Lumumba je bil usmrčen v prvem letu neodvisnosti. V smrt je bila vpletena tudi Belgija.
Kraljevo obžalovanje bilo izrečeno v kontekstu protestov, ki potekajo pod sloganom Črna življenja štejejo. V Belgiji je bilo poškodovanih več Leopoldovih spomenikov. Zbirajo tudi podpise pod peticijo za njihovo odstranitev.
Belgijsko časopisje novico o kraljevem pismu objavlja na naslovnicah. Kot je ugotavljala uvodničarka Le Soira Béatrice Delvaux, je kralj s svojim pismom naredil nujno za upravljanje z diskriminacijo in rasizmom kot dediščino kolonializma.
Tudi premierka Sophie Wilmès je ob 60. obletnic neodvisnosti Konga sporočila, da je »za Belgijo prišel čas, da se sooči s svojo preteklostjo«.
