Orožje iz Ukrajine bo končalo pri kriminalcih po svetu
20.15 Blinken: Ukrajina zagotovila, da ne bo napadala Rusije z ameriškimi raketami
Ukrajina je zagotovila, da ameriških raketnih sistemov ne bo uporabljala za napade na cilje v Rusiji, je danes v Washingtonu na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Ukrajina že nekaj časa prosi Zahod za sodobne raketne sisteme, s katerimi bi lahko odgovarjala na ruske napade od daleč, potem ko se je ruska agresija po začetnih neuspehih preselila na vzhod države. Ameriška vlada se je odločila, da bo v okviru zadnjega svežnja vojaške pomoči poslala Ukrajini tudi raketne sisteme dosega do 70 kilometrov.
»Rusija napada Ukrajino, ne pa obratno. Najboljši način proti zaostrovanju konflikta je konec ruske agresije in vojne, ki jo je sprožila,« je dejal državni sekretar ZDA po vprašanju o pritožbah iz Moskve, da ameriška pomoč zaostruje krizo. »Vse to se lahko konča že jutri, ampak ne vidimo nobenih znamenj, da bi bila Rusija na tej stopnji pripravljena končati agresijo,« je dejal Blinken. Ameriški državni sekretar pričakuje, da bo vojna potekala še nekaj mesecev in v tem času nameravajo ZDA Ukrajini zagotoviti sredstva za obrambo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes potarnal, da ameriške dobave orožja Ukrajini vodstva v Kijevu ne spodbujajo k obuditvi mirovnih pogajanj. »Vemo, da se skoraj vse vojne na neki točki končajo za pogajalsko mizo. Kar se zgodi potem tam, je povsem odvisno od stanja na bojišču,« pa je dejal Stoltenberg, ki ni nasprotoval Blinknu. Dodal je, da povsem zaupa ukrajinskemu vodstvu, da bo sposobno sprejeti težke odločitve o pogajanjih in se odločiti, v kaj se spušča, potem ko se bodo pogajanja enkrat začela, je željo po hitrejšem koncu vojne izrazil generalni sekretar Nata.
Stoltenberg se bo v okviru večdnevnega obiska v ZDA v četrtek srečal tudi z obrambnim ministrom Lloydom Austinom in svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom. Stoltenberg ima v načrtu tudi govor na univerzi Johns Hopkins.
Blinken je na novinarski konferenci trenutno najbolj problematično zaveznico v Natu Turčijo opozoril, da je njena načrtovana vojaška ofenziva v Siriji recept za spodkopavanje regionalne stabilnosti, ker bodo teroristi dobili priložnost za izkoriščanje novega položaja. Turčija ni uvedla sankcij proti Moskvi, vendar pošilja orožje Ukrajini, obenem pa nasprotuje širitvi zavezništva s Finsko in Švedsko. Ob preusmerjeni pozornosti na Ukrajino je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes ponovil grožnjo z napadom na sever Sirije, kjer se po njegovih besedah nahajajo kurdski teroristi, ki sodelujejo z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK).
Stoltenberg je poudaril, da znotraj Nata vlada močan konsenz glede hitre včlanitve obeh kandidatk v zvezo Nato. Ob tem je izrazil optimizem, da bo do tega res prišlo, napovedal pa je tudi, da bo v prihajajočih dneh v Bruslju sklical sestanek predstavnikov Turčije, Finske in Švedske.
18.30 Interpol: Orožje iz Ukrajine bo po vojni končalo v rokah kriminalcev
Veliko kosov orožja, ki jih države pošiljajo v Ukrajino, bo sčasoma končalo v rokah kriminalcev v Evropi in drugod, je danes v Parizu opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock. Države je pozval, naj koristijo podatkovne baze za sledenje orožju, ki so jim na voljo.
»Dostopnost orožja med trenutnim konfliktom bo privedla do širjenja nezakonitega orožja v obdobju po konfliktu,« je dejal Stock in poudaril, da se zločinci že osredotočajo na ta čas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Številne Zahodne zaveznice kijevskih oblasti so od začetka ruske invazije v Ukrajino poslale veliko kosov orožja in znatne količine streliva, s pomočjo katerega se ukrajinske sile zoperstavljajo močnejšemu in bolje oboroženemu nasprotniku. Kljub prvotnim zadržkom nekaterih držav do pošiljanja težkega orožja v Ukrajino ima tamkajšnja vojska na voljo vse več tovrstne oborožitve, ki se bo prav tako znašlo na črnem trgu, svari Stock.
Zato 62-letni Nemec poziva države članice, naj koristijo podatkovne baze za sledenje orožja, ki so jim na voljo, saj gre za izziv, s katerim se države same ne morejo uspešno spopasti. »Kriminalci, o katerih govorim, delujejo globalno, tako da bo to orožje izmenjano prek več celin,« je še dejal šef Interpola.
16.52 Agencija: V EU povečanje števila prošenj za azil zaradi vojne v Ukrajini
V Evropski uniji so marca zabeležili okoli 82.900 prošenj za azil, kar je tretjina več kot mesec prej in največ od begunske krize leta 2016, je danes sporočila Agencija EU za azil (EUAA). Povečanje prošenj za azil pri EUAA pojasnjujejo z vojno v Ukrajini, od koder je tudi bilo največ prosilcev.
Države članice EU so marca prejele 21.800 prošenj za azil več kot februarja. Pri EUAA so porast vlog pojasnili predvsem s povečanim številom prošenj za azil iz Ukrajine zaradi ruske invazije. Teh je bilo 14.000, je v najnovejšem poročilu navedla agencija s sedežem v malteški prestolnici Valletta.
Število prošenj iz Ukrajine je približno 30-krat večje kot pred začetkom ruske agresije 24. februarja. S tem so bili Ukrajinci tudi največja skupina prosilcev za azil. Sledijo Afganistanci (9000), Sirci (7700), Venezuelci (4800) in Kolumbijci (3700).
EUAA pri tem opozarja na razsežnost vala beguncev v Evropi v zadnjih mesecih, kot ga ni bilo od druge svetovne vojne. Od začetka vojne v Ukrajini se je za začasno zaščito v EU prijavilo skoraj 2,8 milijona razseljenih ljudi iz te države, kažejo začasni podatki EUAA s sredine maja.
Znatno se je povečalo tudi število prošenj za azil iz drugih nekdanjih sovjetskih republik, vključno z Rusijo. Število vlog iz Rusije se je marca v primerjavi s februarjem podvojilo na okoli 1400, povečalo pa se je tudi število prošenj iz Belorusije, Azerbajdžana, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana, pri čemer ni jasno, ali so prosilci prišli iz teh držav ali so v času ruske invazije živeli v Ukrajini, v poročilu navaja agencija, ki jo vodi Slovenka Nina Gregori.
16.30 Estonija, Latvija in Slovaška so se pridružile preiskovalni misiji za vojne zločine v Ukrajini
Estonija, Latvija in Slovaška so v torek v Haagu podpisale sporazum o pridružitvi skupini, ki preiskuje domnevne vojne zločine v Ukrajini. Pobudo za ustanovitev skupine, ki jo usklajuje Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust, so dale Poljska, Litva in Ukrajina, poroča Deutsche Welle.
Srečanja evropskih tožilcev, ki je potekalo na sedežu Eurojusta na Nizozemskem, se je udeležil tudi glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan, ki je ob tem izjavil, da ICC namerava odpreti pisarno v Kijevu. ICC je sredi maja v Ukrajino že poslal 42-člansko ekipo za preiskovanje domnevnih vojnih zločinov, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. Gre za največjo misijo te vrste v zgodovini sodišča.
Svet Evropske unije je v začetku maja potrdil nova pravila, ki Eurojustu omogočajo zbiranje, hrambo in analizo dokazov o ključnih mednarodnih zločinih, kot so denimo vojni zločini. Ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova je v torek sporočila, da Ukrajina preiskuje 15.000 primerov domnevnih zločinov ruskih sil od začetka invazije 24. februarja.
14.40 Švica prepovedala Danski dobavo svojih oklepnikov Ukrajini
Švicarske oblasti so dale veto na prošnjo Danske, da pošlje oklepna transportna vozila švicarske proizvodnje Ukrajini. Pri tem se sklicujejo na politiko nevtralnosti, v skladu s katero Švica ne dostavlja orožja na konfliktna območja, je danes poročala švicarska televizija SRF. Danska tako ne more dati Kijevu na razpolago švicarskih oklepnikov.
Švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve (Seco) je zavrnil zahtevo Københavna, da Ukrajini dostavi okoli 20 oklepnih vozil piranha III švicarske izdelave, je v Bernu danes potrdil tiskovni predstavnik sekretariata. Nevtralna Švica od držav, ki kupujejo švicarsko orožje, zahteva, da zaprosijo za dovoljenje za ponovni izvoz tega orožja, poroča Reuters.
Podobno je Seco aprila Nemčiji prepovedal pošiljanje švicarskega streliva v Ukrajino, ki se brani pred rusko agresijo, prav tako je zavrnil podobno prošnjo Poljske o dobavi orožja vzhodni sosedi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Švicarska nevtralnost se v luči vojne v Ukrajini sooča z doslej največjo preizkušnjo zadnjih desetletij. V domači javnosti poteka razprava o tem, kakšno stališče zavzeti glede politike, ki je državo obdržala zunaj obeh svetovnih vojn. Je pa Švica zavrnila dosedanjo prakso in sprejela sankcije, ki jih je proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija, še navaja Reuters.
13.40 Več kot pet milijonov ukrajinskih otrok odvisnih od humanitarne pomoči
Več kot pet milijonov ukrajinskih otrok je odvisnih od humanitarne pomoči, so danes sporočili iz Unicefa. Ob mednarodnem dnevu zaščite otrok, prvem juniju, so v Unicefu opozorili, da je od začetka vojne v Ukrajini bilo v napadih ubitih vsaj 262 otrok, ranjenih pa vsaj 415. Tri milijone otrok v Ukrajini in več kot 2,2 milijona otrok iz Ukrajine v državah, ki gostijo begunce, potrebuje humanitarno pomoč. Skoraj dva od treh otrok sta bila razseljena zaradi spopadov.
Po podatkih, ki jih je preveril Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, sta vsak dan v Ukrajini v povprečju ubita več kot dva otroka, več kot trije so ranjeni; večinoma v napadih z eksplozivnim orožjem na naseljenih območjih.
V Unicefu, ki je sklad Združenih narodov za otroke, pri tem poudarjajo, da je bilo med vojno v Ukrajini poškodovanih ali uničenih 256 zdravstvenih ustanov in na stotine šol po vsej državi.
13.15 Rusija za pomanjkanje pošiljk žita krivi sankcije
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je govoril na svojem rednem konferenčnem klicu z novinarji, kjer je za morebitno »zelo globoko« krizo s hrano krivil »nezakonite omejitve«, ki so jih za Rusijo uvedle zahodne države. Rusija je blokirala ukrajinska pristanišča, vendar poskuša krivdo za pomanjkanje pošiljk žita prevaliti na zahodne sankcije in na sam Kijev, poroča Guardian.
Peskov je dejal: »Potencialno smo na robu zelo globoke prehranske krize, povezane z uvedbo nezakonitih omejitev proti nam in dejanjem ukrajinskih oblasti, ki so minirali pot do Črnega morja in od tam ne pošiljajo žita, kljub temu da Rusija na noben način tega ne ovira.« Njegove pripombe prihajajo po tem, ko so evropski voditelji pozvali afriške države, ki se soočajo s »katastrofalnim scenarijem« pomanjkanja hrane in dvigov cen, naj ne nasedejo propagandni kampanji Kremlja, ki prikazuje bližajočo se svetovno krizo s hrano kot posledico zahodnih sankcij proti Rusiji.
Peskov je tudi opozoril, da bi sankcije EU glede ruske nafte prizadele svetovni energetski trg, vendar je dejal, da bi Moskva lahko preusmerila izvoz, da bi omejila lastne izgube. Ni izključil srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, je pa dejal, da je treba pogovore pripraviti vnaprej.
12.14 Gazprom potrdil zaustavitev dobave plina Danski
Ruski energetski velikan Gazprom je na spletni strani potrdil, da je skladno s torkovo napovedjo z današnjim dnem prekinil dobavo plina danskemu energetskemu podjetju Orsted in dobavo plina v Nemčijo prek podjetja Shell Energy Europe. Obseg Gazpromove dobave zunaj regije se je sicer med januarjem in majem na letni ravni skrčil za dobro četrtino. Dobava se je zaustavila dan za tem, ko je Gazprom sporočil, da sta Orster in Shell zavrnila plačevanje plina v rubljih, kot je to zahtevala Moskva.
Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč odločil, da morajo vse neprijateljske države od aprila naprej plin plačevati v rubljih ali pa bo Gazprom zaustavil dobavo. Lani je Gazprom Orstedu dobavil 1,97 milijarde kubičnih metrov plina, kar predstavlja okoli dve tretjini danske porabe. Vseeno v Københavnu zatrjujejo, da ne bo motenj v preskrbi, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Pri Orstedu so pri tem v torek poudarili, da so prekinitev dobave predvidevali, zato so napolnili svoja skladišča na Danskem in v Nemčiji. Dodali so še, da ker ni plinovoda, ki bi vodil neposredno iz Rusije na Dansko, Rusija ne bo mogla neposredno prekiniti dobave plina na Dansko, zato bo ta še vedno lahko dobivala plin prek evropskega trga plina.
11.38 Scholz Ukrajini zagotovil dobavo sodobnega sistema protiletalske obrambe
Nemčija naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je v parlamentu danes dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je pri tem napovedal tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. V svojem nastopu je ponovil, da je cilj nemške vlade, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v vojni.
Nemčija bo ukrajinskim oboroženim silam dostavila tudi sodoben sledilni radar, ki bo lahko zaznal topništvo, je v bundestagu dejal Scholz. Napovedal je še, da bo Nemčija v skladu s svojimi tehničnimi zmožnostmi podprla dobavo večnamenskih raket Ukrajini, ki so jo napovedale ZDA. Pri protiletalskem sistemu gre po navedbah Scholza za iris-T proizvajalca Diehla, s čimer bodo Kijevu dobavili najsodobnejši sistem zračne obrambe, ki ga Nemčija premore. »S tem omogočamo Ukrajini, da zaščiti celotno mesto pred ruskimi zračnimi napadi,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
Cilj nemške vlade je zagotoviti, da ruski predsednik Putin »ne zmaga« v vojni, ki jo je začel v Ukrajini, je med današnjo razpravo o proračunu zatrdil Scholz. »Naš cilj je, da se Ukrajina lahko brani in pri tem uspe,« je dodal.
11.44 Rusija nadzoruje že 70 odstotkov Severodonecka
Sergij Gajdaj, ukrajinski guverner Luganska, je dejal, da Rusija zdaj nadzoruje 70 odstotkov mesta Sieverodoneck, ki je trenutno ključni in glavni cilj, s katerim bi nato ruske sile v celoti nadzorovale regijo Donbas. Guverner je v telegramu zapisal, da »so se ukrajinske čete umaknile na ugodnejše, vnaprej pripravljene položaje. Drugi del nadaljuje boje v mestu,« njegove besede povzema Guardian. Povedal je tudi: »Lisičansk je popolnoma pod ukrajinskim nadzorom. Vsa svobodna naselja v regiji Lugansk so nenehno tarča ognja. Evakuacija je prekinjena.«
11.39 Papež Frančišek oblasti pozval, naj odpravijo blokado izvoza pšenice
Papež Frančišek je oblasti pozval, naj odpravijo blokado izvoza pšenice iz Ukrajine, češ da žita ne gre uporabljati kot »vojno orožje«. Reuters poroča, da je na svoji splošni avdienci pred tisoči ljudmi na Trgu svetega Petra dejal, da je treba blokado odpraviti, ker je veliko milijonov ljudi odvisnih od pšenice iz Ukrajine, zlasti v najrevnejših državah na svetu.
09.44 Pošiljanje orožja v Ukrajino povečuje trenje med Rusijo in ZDA
Rusija je dejala, da je bila odločitev ZDA o dobavi naprednih raketnih sistemov in streliva Ukrajini izjemno negativna in bi povečala tveganje neposrednega spopada. Reuters poroča, da je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov za državno tiskovno agencijo RIA Novosti povedal, da Moskva na ameriško vojaško pomoč Ukrajini gleda »izjemno negativno«. Dejal je, da kakršne koli pošiljke orožja v Ukrajino povečujejo tveganje za dodatno trenje med Rusijo in ZDA.
Rjabkov je izpostavil načrte ZDA za dobavo Kijevu s svojim visoko gibljivim topniškim raketnim sistemom (Himars), večnamenskim raketnim sistemom, za katerega je Washington dejal, da ga bo dobavil Ukrajini kot del svojega najnovejšega paketa vojaške pomoči. »Poskusi, da bi odločitev predstavili kot element 'samoomejevanja oz. obrambe', so neuporabni,« je dejal Rjabkov. »Dejstvo, da se ZDA na čelu skupine držav ukvarjajo z namenskim črpanjem orožja v režim v Kijevu, je očitna stvar.«
09.25 Ruske kopenske operacije ostajajo tesno osredotočene
Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je objavilo svojo zadnjo oceno razmer na terenu v Ukrajini. Kot so zapisali, ostajajo ruske kopenske operacije tesno osredotočene, teža ognjene moči pa je koncentrirana v majhnem sektorju luganske oblasti, povzema Guardian. »Med 30. in 31. majem so se boji na ulicah Severodonecka okrepili, ruske sile pa so se približevale središču mesta. Več kot polovico mesta so zdaj verjetno zasedle ruske sile, vključno s čečenskimi borci. Zunaj Donbasa Rusija še naprej izvaja raketne napade dolgega dosega na infrastrukturo po Ukrajini.«
07.00 Biden bo poslal rakete srednjega dosega za krepitev obrambe Ukrajine
Predsednik ZDA Joe Biden je napovedal nov paket vojaške pomoči. Topniški raketni sistemi visoke mobilnosti srednjega dosega so del 700 milijonov dolarjev varnostne pomoči Ukrajini iz ZDA, ki bo vključevala helikopterje, sisteme protitankovskega orožja javelin, taktična vozila in drugo, piše Guardian.
Biden je dejal, da bodo ZDA napredni raketni sistemi in strelivo omogočili Ukrajini, da »natančneje doseže ključne cilje na bojišču«. ZDA poskušajo vzpostaviti ravnovesje pri pomoči Ukrajini, ne da bi tvegale nadaljnje stopnjevanje vojne. Visoki uradniki ameriške administracije so povedali, da je Ukrajina zagotovila, da rakete ne bodo uporabljene za napad v Rusiji: »Ukrajinci bodo te sisteme uporabljali za odbijanje ruskega napredovanja na ukrajinskem ozemlju, vendar jih ne bodo uporabljali za cilje na ruskem ozemlju.«
06.50 V Severodonecku Granate onemogočile dostavo humanitarni zalog
Ruske sile zdaj nadzorujejo večino vzhodnega mesta Severodoneck. Lokalni guverner Sergij Gajdaj je v spletni objavi pozno v torek dejal, da je rusko obstreljevanje z granatami onemogočilo dostavo humanitarnih zalog in evakuacijo ljudi. Civilstom so namreč naročili, naj ostanejo pod zemljo, poroča Guardian. Predsednik Volodomir Zelenski pa je bombni napad na kemično tovarno v Severodonecku označil za norost. »Glede na prisotnost obsežne kemične proizvodnje v tem mestu so tamkajšnji napadi ruske vojske, vključno z bombardiranjem na slepo, preprosto nori.« Lokalni uradniki so povedali, da je bil zadet rezervoar z dušikovo kislino, in objavili fotografije rožnatega dima.
05.00 Danci danes na referendumu o sodelovanju v varnostnih strukturah EU
Na Danskem bo danes referendum o razveljavitvi izvzetja Danske iz obrambne politike Evropske unije ter vključitvi v evropske varnostne strukture. Zadnja javnomnenjska raziskava, objavljena v nedeljo, je pokazala, da več kot 65 odstotkov od 4,3 milijona volilnih upravičencev v državi podpira ukinitev izjeme, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kljub temu so analitiki previdni pri napovedovanju izida zaradi pričakovane nizke volilne udeležbe. »Vedno moramo oddati svoj glas, ko se glasuje,« je v zadnji televizijski razpravi v okviru kampanje v nedeljo pozvala danska premierka Mette Frederiksen.
»Z vsem srcem verjamem, da moramo glasovati za. V času, ko se moramo boriti za varnost v Evropi, moramo biti bolj enotni z našimi sosedi,« je še dejala. Premierka je razpisala referendum le dva tedna po ruski invaziji na Ukrajino in po tistem, ko je dosegla dogovor z večino strank v danskem parlamentu, folketingu. Hkrati je napovedala povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2033 v skladu z zahtevami za članstvo v Natu.
