Tudi za Bidna je turški pokol Armencev genocid

Uboj poldrugega milijona Armencev, ki ga je leta 1915 zakrivilo Otomansko carstvo, je zdaj tudi za demokratsko Belo hišo genocid. Predsednik Joe Biden je s tem končal večjo previdnost svojih neposrednih predhodnikov pri tem vprašanju. Genocid Armencev je omenjal že republikanski prvak Ronald Reagan, predsedniki, ki so sledili, pa niso želeli poslabševati odnosov s članico severnoatlantske zveze Nato in so govorili samo o pokolu ali grozljivi tragediji.

Biden se je v petek po telefonu pogovarjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, a po ameriškem prepisu pogovora nista govorila o genocidu. Ankara je leta 2016 po podobnem dejanju bundestaga močno zaostrila odnose z Nemčijo in veliko jezo je pričakovati tudi zdaj. Turčija se je sredi prve svetovne vojne bala sodelovanja krščanskih Armencev s carsko Rusijo in so jih izkoreninili z marši smrti ter drugimi zločini. Na današnji dan leta 1915 so v Carigradu zajeli armenske dostojanstvenike, kar zgodovinarji vidijo kot prvi korak k prvemu genocidu dvajsetega stoletja.



Za priznanje genocida so se že dolgo zavzemali pripadniki ameriške armenske manjšine, odnosi med Washingtonom in Ankaro pa so se v minulih letih poslabševali že zaradi turškega nakupa ruske vojaške opreme. Mnogi Američani turškemu predsedniku očitajo tudi kršitve človekovih pravic doma in v sosednjih državah, kjer posreduje njegova vojska. Erdoğan se je v pogovoru z Bidnom, nasprotno, pritožil zaradi ameriške podpore Kurdom v Siriji in dajanjem zatočišča verskemu voditelju Fethullahu Gülenu.