Bruseljska operacija reševanja schengna
Boljše upravljanje zunanje meje EU, več policijskega sodelovanja in boljše ocenjevanja spoštovanja pravil kot recept za uspeh.
Odpri galerijo
Schengenski sistem je moćno na udaru že od migracijske krize v letih 2015 in 2016. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Evropska komisija je razgrnila novo strategijo, ki naj bi zagotovila, da bo schengen močnejši in odpornejši. Schengensko območje, v katerem živi 420 milijonov ljudi v 26 državah, je sicer največje območje prostega gibanja na svetu, a je v težavah že od migracijske krize in v njem veljajo številne omejitve. Več držav, denimo Avstrija na meji s Slovenijo, že dolga leta izvaja nadzor potnikov. To se je še poslabšalo med pandemično krizo, saj je bilo na notranjih mejah vpeljanega še več nadzora.
»Z današnjo schengensko strategijo bomo močnejši navzven, da bomo svobodnejši navznoter,« je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Prvi del strategije je učinkovito upravljanje zunanje meje, tako z mejno in obalno stražo kot tudi z informacijskim sistemom. Eden od ključnih korakov bi bilo sprejetje pakta o migracijah in azilu, ki ga je Bruselj predlagal septembra in pri katerem še ni opaznejšega napredka.
Drugi del strategije je okrepitev schengenskega območja navznoter – s sodelovanjem držav članic pri varnostnih grožnjah, ki je ključno za območje brez notranjega mejnega nadzora. Poglobljeno naj bilo sodelovanje pri izmenjavi informacij o DNK, prstnih odtisih, registracijah avtomobilov, podatkih o letalskih potnikih znotraj schengna.
Kot tretji del reforme je predvidena prenova mehanizma schengenskega ocenjevanja. Cilj je doseči hitrejše odzivanje na pomanjkljivosti, ki bi predstavljale tveganje za schengen kot celoto. Po načrtih evropske komisije bi v primeru resnih groženj potekalo tesno usklajevanje in uvedba nadzora na notranjih mejah bi bila le ukrep v skrajni sili. Z bolj pogostim preverjanjem spoštovanja schengenskih pravil in jasnimi merili naj bi zmanjšali manevrski prostor za politično motivirano odločanje o vpeljavi nadzora.
V schengenskem območju 1,7 milijona ljudi biva v eni državi in se vozi na delo v drugo. Vsak dan notranje meje v povprečju prečka 3,5 milijona ljudi. Nadzor na notranjih mejah ima negativni učinek na delovanje enotnega trga EU. Ob izbruhu pandemične krize so bile ogrožene dobavne verige.
V evropski komisiji zagovarjajo širitev schengenskega območja z Bolgarijo, Hrvaško in Romunijo. Vse tri sicer že imajo pozitivno oceno Bruslja, a v svetu EU odločanja o njihovem vstopu še ni na obzorju. Tudi hrvaško izpolnjevanje tehničnih pogojev nekaj držav članic vidi drugače kot evropska komisija.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je sicer že napovedal, da je Slovenija med predsedovanjem pripravljena uvrstiti vstop Hrvaške na dnevni red sveta EU, če bo obstajalo soglasje držav članic. Tega po naših informacijah ni na obzorju, saj države članice, kot sta Francija in Nizozemska, niso naklonjene širitvi.
Reforma schengna bo ena od tem, s katerimi se bo moralo temeljito ukvarjati slovensko predsedstvo svetu EU.
»Z današnjo schengensko strategijo bomo močnejši navzven, da bomo svobodnejši navznoter,« je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Prvi del strategije je učinkovito upravljanje zunanje meje, tako z mejno in obalno stražo kot tudi z informacijskim sistemom. Eden od ključnih korakov bi bilo sprejetje pakta o migracijah in azilu, ki ga je Bruselj predlagal septembra in pri katerem še ni opaznejšega napredka.
Več sodelovanja med državami
Drugi del strategije je okrepitev schengenskega območja navznoter – s sodelovanjem držav članic pri varnostnih grožnjah, ki je ključno za območje brez notranjega mejnega nadzora. Poglobljeno naj bilo sodelovanje pri izmenjavi informacij o DNK, prstnih odtisih, registracijah avtomobilov, podatkih o letalskih potnikih znotraj schengna.
Kot tretji del reforme je predvidena prenova mehanizma schengenskega ocenjevanja. Cilj je doseči hitrejše odzivanje na pomanjkljivosti, ki bi predstavljale tveganje za schengen kot celoto. Po načrtih evropske komisije bi v primeru resnih groženj potekalo tesno usklajevanje in uvedba nadzora na notranjih mejah bi bila le ukrep v skrajni sili. Z bolj pogostim preverjanjem spoštovanja schengenskih pravil in jasnimi merili naj bi zmanjšali manevrski prostor za politično motivirano odločanje o vpeljavi nadzora.
V schengenskem območju 1,7 milijona ljudi biva v eni državi in se vozi na delo v drugo. Vsak dan notranje meje v povprečju prečka 3,5 milijona ljudi. Nadzor na notranjih mejah ima negativni učinek na delovanje enotnega trga EU. Ob izbruhu pandemične krize so bile ogrožene dobavne verige.
Hrvaškega vstopa ne bo na dnevnem redu?
V evropski komisiji zagovarjajo širitev schengenskega območja z Bolgarijo, Hrvaško in Romunijo. Vse tri sicer že imajo pozitivno oceno Bruslja, a v svetu EU odločanja o njihovem vstopu še ni na obzorju. Tudi hrvaško izpolnjevanje tehničnih pogojev nekaj držav članic vidi drugače kot evropska komisija.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je sicer že napovedal, da je Slovenija med predsedovanjem pripravljena uvrstiti vstop Hrvaške na dnevni red sveta EU, če bo obstajalo soglasje držav članic. Tega po naših informacijah ni na obzorju, saj države članice, kot sta Francija in Nizozemska, niso naklonjene širitvi.
Reforma schengna bo ena od tem, s katerimi se bo moralo temeljito ukvarjati slovensko predsedstvo svetu EU.
