Bruseljski dialog je ključna platforma
V Bruslju prvič odprli najtežje teme, kot so skupnost srbskih občin, finančna in premoženjska vprašanja.
Odpri galerijo
Na tretjem srečanju novega kroga dialoga, ki je zastal pred skoraj dvema letoma, so prvič odprli tudi statusna vprašanja. Foto: Marko Djurica/Reuters
Beograd in Priština sta danes v Bruslju zbližala stališča o vprašanjih, ki bi lahko vodila do sklenitve pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji odnosov med državama. Na tretjem srečanju novega kroga dialoga, ki je zastal pred skoraj dvema letoma, so prvič odprli tudi statusna vprašanja.
Bruseljsko srečanje na najvišji ravni se je zgodilo nekaj dni po podpisu sporazuma o gospodarskih odnosih v Beli hiši. Po oceni Bruslja je washingtonski sporazum zrasel na napredku, ki je bil dosežen v minulih letih v okviru dialoga pod evropskim okriljem. Skladno s to oceno je Bruselj sporočil, da dialog z EU ostaja ključna platforma za normalizacijo odnosov Kosova s Srbijo.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po pogovorih z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Unije Josepom Borrellom, posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčákom ter kosovskim premierom Avdullahom Hotijem povedal, da so dosegli soglasje o pogrešanih in razseljenih osebah ter gospodarskem sodelovanju. Najtežje teme, kot sta skupnost srbskih občin in ureditev finančnih ter premoženjskih vprašanj, ki so jih v obnovljenem dialogu odprli prvič, bodo na dnevnem redu bruseljskega vrha 28. septembra.
Po Vučićevih navedbah bo Priština sprejela zakon o vrnitvi razseljenih oseb, strani sta se dogovorili tudi o mehanizmu evidence razseljenih in pogrešanih oseb ter dostopu do vseh arhivov. Kot ključen dosežek je izpostavil odpravo vseh ovir za prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala. To bo ustvarilo skupni trg dela in blaga, ki bo prispeval k napredku celotne regije. Da so zbližali stališča, je potrdil tudi vodja kosovske delegacije Skënder Hyseni.
Vučić in Hoti sta pred včerajšnjim srečanjem v Bruslju potrdila, da je integracija v EU njuna največja prioriteta. V skupni izjavi sta se zavezala, da bosta v okviru dialoga kot ključnega elementa na poti do EU podvojila prizadevanja za zagotovitev nadaljnje usklajenosti z EU skladno z obveznostmi. Po njunem je lahko washingtonski sporazum koristen prispevek v prizadevanjih za celovit in pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov.
Borrell je poudaril, da se kljub različnim stališčem prizadevanja Bruslja za normalizacijo odnosov nadaljujejo in da se pogovarjajo o odprtih vprašanjih. Po njegovem so ureditev srbskih občin na severu Kosova ter finančnih in premoženjskih vprašanj, ki so bila v ospredju pogovorov, zelo občutljive teme, ki so pomembne za prihodnje odnose Kosova s Srbijo ter vsakdanje življenje ljudi. Lajčák je poročal o »popolnem napredku« na področju gospodarskega sodelovanja ter vprašanja pogrešanih in razseljenih oseb.
Na vprašanje novinarjev v Bruslju, kako EU komentira odločitev voditeljev Srbije in Kosova, da bosta odprla veleposlaništvi v Jeruzalemu, je glasnik evropske komisije Peter Stano odgovoril, da je to vprašanje za Vučića in Hotija, ki lahko pojasnita, ali sta vedela, kaj podpisujeta. Stano je poudaril, da se EU zavzema za rešitev dveh držav, Izraela in Palestine, in za Jeruzalem kot glavno mesto obeh držav. Bruselj pričakuje, da bo Srbija kot kandidatka za članstvo ravnala skladno s stališči EU.
Bruseljsko srečanje na najvišji ravni se je zgodilo nekaj dni po podpisu sporazuma o gospodarskih odnosih v Beli hiši. Po oceni Bruslja je washingtonski sporazum zrasel na napredku, ki je bil dosežen v minulih letih v okviru dialoga pod evropskim okriljem. Skladno s to oceno je Bruselj sporočil, da dialog z EU ostaja ključna platforma za normalizacijo odnosov Kosova s Srbijo.
Soglasje o pogrešanih osebah
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po pogovorih z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Unije Josepom Borrellom, posebnim odposlancem EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčákom ter kosovskim premierom Avdullahom Hotijem povedal, da so dosegli soglasje o pogrešanih in razseljenih osebah ter gospodarskem sodelovanju. Najtežje teme, kot sta skupnost srbskih občin in ureditev finančnih ter premoženjskih vprašanj, ki so jih v obnovljenem dialogu odprli prvič, bodo na dnevnem redu bruseljskega vrha 28. septembra.
Po Vučićevih navedbah bo Priština sprejela zakon o vrnitvi razseljenih oseb, strani sta se dogovorili tudi o mehanizmu evidence razseljenih in pogrešanih oseb ter dostopu do vseh arhivov. Kot ključen dosežek je izpostavil odpravo vseh ovir za prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala. To bo ustvarilo skupni trg dela in blaga, ki bo prispeval k napredku celotne regije. Da so zbližali stališča, je potrdil tudi vodja kosovske delegacije Skënder Hyseni.
Prioriteta je integracija v EU
Vučić in Hoti sta pred včerajšnjim srečanjem v Bruslju potrdila, da je integracija v EU njuna največja prioriteta. V skupni izjavi sta se zavezala, da bosta v okviru dialoga kot ključnega elementa na poti do EU podvojila prizadevanja za zagotovitev nadaljnje usklajenosti z EU skladno z obveznostmi. Po njunem je lahko washingtonski sporazum koristen prispevek v prizadevanjih za celovit in pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov.
Borrell je poudaril, da se kljub različnim stališčem prizadevanja Bruslja za normalizacijo odnosov nadaljujejo in da se pogovarjajo o odprtih vprašanjih. Po njegovem so ureditev srbskih občin na severu Kosova ter finančnih in premoženjskih vprašanj, ki so bila v ospredju pogovorov, zelo občutljive teme, ki so pomembne za prihodnje odnose Kosova s Srbijo ter vsakdanje življenje ljudi. Lajčák je poročal o »popolnem napredku« na področju gospodarskega sodelovanja ter vprašanja pogrešanih in razseljenih oseb.
Na vprašanje novinarjev v Bruslju, kako EU komentira odločitev voditeljev Srbije in Kosova, da bosta odprla veleposlaništvi v Jeruzalemu, je glasnik evropske komisije Peter Stano odgovoril, da je to vprašanje za Vučića in Hotija, ki lahko pojasnita, ali sta vedela, kaj podpisujeta. Stano je poudaril, da se EU zavzema za rešitev dveh držav, Izraela in Palestine, in za Jeruzalem kot glavno mesto obeh držav. Bruselj pričakuje, da bo Srbija kot kandidatka za članstvo ravnala skladno s stališči EU.
