Čas osamosvajanja je sveti čas v zgodovini vsakega naroda

Izzivi, s katerimi se sooča EU, niso nič manjši kot tisti pred 200 leti, je danes na delovnem obisku v Grčiji, na 6. Delfi ekonomskem forumu, v kontekstu prihodnosti Evrope in predstavitve prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU dejal predsednik naše vlade Janez Janša v prepričanju, da mora EU »najti nove mehanizme, da ohranja nacionalno suverenost in da je sposobna biti strateško avtonomna ter da lahko na globalni ravni uveljavlja evropske interese«.

Brez tako imenovane strateške avtonomije ni možno biti močan in koordinirati interesov z drugimi globalnimi silami, je dodal premier in zbrane spomnil na dva dogodka: da Slovenija letos praznuje tudi 30. obletnico državnosti in da je bila Slovenija, in s tem Ljubljana, v središču Evrope tudi pred dvesto leti, ko se je v naši prestolnici odvijal ljubljanski kongres oziroma drugi izmed treh kongresov svete alianse, kjer so se zbrali politični voditelji Evrope, ki so poskušali ponovno vzpostaviti ravnotežje moči v tistih časih.

V primeru tokratnega »grškega dogodka« gre za osrednji dogodek in letno konferenco, kjer se zberejo voditelji in voditeljice iz različnih držav, ki se zavzemajo za uresničevanje in spodbujanje inovativnih idej za trajnostno in konkurenčno rast v Evropi in širši regiji Vzhodnega Sredozemlja, so sporočili iz premierjevega kabineta.



Leta 1821 se je sicer tudi začel grški boj za neodvisnost in suverenost. »Naša samostojnost je sicer mlajša, imamo še vedno realen občutek o času izpred 30 let, vendar pa je čas osamosvajanja ne glede na to vedno sveti čas v zgodovini vsakega naroda," je dejal premier in čestital grškemeu narodu. Sicer pa bo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU odprta razprava o prihodnosti Evrope. »Imamo različne poglede v zvezi z našo prihodnostjo, in prav je, da se ti pogledi prosto izrazijo ter da naredimo kompromise tam, kjer so razlike in da okrepimo naše evropske vrednote,« je dejal Janez Janša. Po njegovem je cilj zagotoviti Evropsko unijo, ki je »združena in svobodna ter v miru sama s seboj«. Pozval je tudi k nadaljnji širitvi EU.

Odpornost na covid-19

Prioriteta za naslednjega pol leta je po besedah premierja Janše odpornost na covid-19, ki je pokazal, kako ranljiva je v resnici EU. Enako pomembna pa je tudi kibernetska varnost. »Nobena država v Evropi nima dovolj kapacitet, da se sama sooči s takšnimi izzivi, celotna Evropa pa lahko in če smo se sposobni združiti, smo sposobni premagati tudi skupne izzive,« je pozval.

Prioritete v času predsedovanja Svetu EU

Prioriteti slovenskega predsedovanja bosta tudi evropski način življenja in vladavina prava. »Obnoviti moramo Unijo uravnoteženih pravic in dolžnosti, okrepiti moramo zaščito človekovih pravic, predvsem tudi pravico do svobode izražanja, ki pa ni le pravica medijev, temveč vsakega posameznika in je tudi pravica, ki je osnova za mnoge druge pravice,« je dejal Janša rekoč, da se mora EU zavedati razlik, ki obstajajo med državami, ko se odloča za različne ukrepe. »Povsem drugače je izpeljati reforme v državah s 30-letno demokracijo kot v državah s stoletno demokratično tradicijo. Dolžina demokratičnega življenja in tranzicije imata svoje strateške posledice. Zato tudi politika 'one size fits all' ni vedno ustrezna, ampak je treba biti bolj prevideno in je treba uporabiti tudi pristop, ukrojen po merah držav članic,« je dejal.

Varna Evropa

»Ko govorimo o varni Evropi pa se moramo zavedati, da so okoli Evrope avtoritarne države, nekatere imajo tudi revizionistične agende in takšne agende ogrožajo vrednote zahodne civilizacije in vrednote, ki smo jih zapisali v temelje Lizbonske pogodbe. Vemo, kaj se je dogajalo v Vzhodnem Sredozemlju in tudi tega se moramo zavedati, ko skušamo zagotoviti varno Evropo. Moramo se tudi zavedati, da to lahko storimo, ko smo združeni in se borimo drug za drugega. Ko skupaj branimo skupno družino, ni pomembno, od kod prihajajo grožnje, ali s iz Severa, Juga, Vzhoda ali Zahoda,« je poudaril premier Janez Janša.



Na vprašanja glede patenta za cepiva za bolezen COVID-19, je odvrnil, da je kratkoročno in srednjeročno bolj pomembno, da se poveča proizvodnja cepiv. Janša upa, da bo epidemije letos poleti konec in da bo evropsko gospodarstvo hitro okrevalo.

Glede situacije v Vzhodnem Sredozemlju je dejal, da je Evropski svet za dvotirni pristop proti Turčiji, kar pa bo delovalo samo, »če bomo v zvezi s tem enotni«. Slovenija, je napovedal, bo v naslednjega pol leta poskušala doseči konsenz, da »delujemo kot družina«: »Ko smo združeni, lahko s Turčijo sklenemo tudi skupni dogovor in situacija se lahko izboljša.«

Širitev na Zahodni Balkan

Slovenija oktobra letos načrtuje neformalni vrh med EU in Zahodnim Balkanom, na katerem bi spregovorili o situaciji in naredili nekaj korakov k temu, da bi se širitveni proces pospešil, je dejal Janša. Na vprašanje o non-paperju, o katerem je bilo v zadnjem mesecu veliko razprav, pa je dejal, da je to »nekaj, kar ne obstaja in zato tega ne morem komentirati«. »Nekatere non-paperje se objavlja samo za to, da se pospeši razpravo, ki je v interesu ene ali druge strani. Slovenija skuša pomagati regiji Zahodnega Balkana in to tako, da bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana postala realnost. Neformalna konferenca, ki jo bomo organizirali, tako ne bo konferenca o spremembah meja, temveč o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana,« je zaključil.