Človek in tank
Čedalje pomembnejši je anonimnež, ki si je upal stopiti pred tank.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters/Stringer
»Pozabljanje je ključno pri ustvarjanju naroda,« je zatrdil francoski zgodovinar Ernest Renan v 19. stoletju. Kitajsko partijsko vodstvo se strinja z njim. Nujno je treba pozabiti pokol na Trgu nebeškega miru, če bi radi uresničili »kitajske sanje«. Toda če bo Peking hotel to doseči, bo moral s svojimi lovkami seči čez meje lastne države.
Kajti aktivisti na Kitajskem z vsakim dejanjem, s katerim opozarjajo na tragedijo, ki se je zgodila 4. junija 1989, ogrožajo svojo svobodo. Lani so ob obletnici pokola na Trgu nebeškega miru obsodili na visoke zaporne kazni vsaj 16 ljudi. Med njimi je bil tudi Chen Yunfei, borec za človekove pravice in čisto okolje, njegov največji greh pa je bil, da je obiskal grob Wu Guofenga, ki je bil 20-letni študent, ko ga je ubila krogla v Pekingu. Vsakršno upanje na pomilostitev je Chen zapravil, potem ko se je na končni obravnavi na sodišču pojavil v pižami ter tako ironiziral doktrino partijskega in državnega voditelja Xi Jinpinga o »kitajskih sanjah«. Lažje sanja, je povedal sodnikom, kadar je tako oblečen. Tožilci niso nič več dvomili o tem, da je Chen »subverziven element«.
Letos je pred obletnico pokola na Trgu nebeškega miru umetnik Badiucao pozval vse ljudi, naj se 4. junija ustavijo, kjerkoli že bodo, ter za uro ali dve pozirajo kot »človek pred tankom«. Umetnik in karikaturist, ki živi v Avstraliji, je že leta 2016 oblekel črne hlače in belo srajco ter držal v rokah polivinilasti vrečki, kakršni je držal neznani državljan, ko je na dan pokola v središču Pekinga stopil pred kolono tankov in jih pogumno ustavil sredi ulice. Več ur je stal na podstavku na ulici Adelaide z masko anonimneža na obrazu.
»Ob skorajšnji obletnici pokola na Trgu nebeškega miru bi rad nadaljeval projekt in razširil umetniško kampanjo po svetu,« je povedal umetnik. »To je poziv, namenjen vsem, ki slavijo in branijo splošne človekove pravice.«
Badiucao je pripravil tudi priročnik za izvedbo nastopa in vse, ki so se pripravljeni odzvati na njegov poziv, zaprosil, naj vzamejo s sabo stol, na katerega bodo stopili, pridruži pa naj se jim nekdo, ki jih bo snemal. Ženske je prosil, naj se, poleg tega, da se spominjajo žrtev pokola, pridružijo tudi posebnemu kitajskemu odzivu na gibanje »#jaztudi«, s katerim izražajo solidarnost z ženami aretiranih odvetnikov za človekove pravice ter z Liu Xia, 57-letno ženo umrlega disidenta in nobelovca Liu Xiaoboja. Liu Xia je namreč v hišnem priporu od takrat, ko so njenega moža razglasili za dobitnika Nobelove nagrade za mir, in nič ne kaže, da jo bodo izpustili.
Kitajska oblast bo tudi letos okrepila cenzuro interneta in vseh virov informacij, da bi preprečila, da bi se takšne akcije pojavile na kitajskem ozemlju, poleg tega azijska sila vse bolj odkrito zatira disidentske glasove v tujini. Zlasti pomembno se ji zdi, da ne bi slišali aktivistov, kakršen je Badiucao, v državah, v katerih živi veliko Kitajcev, ki bi se v tujem, demokratičnem okolju lahko organizirali tako, kakor so se nekoč zbirali mladi kitajski komunisti v Franciji ali Nemčiji ter se pripravljali na obračun s Čankajškom in Kuomintangom (Nacionalistična stranka).
Prav Avstralija je ena od držav, v katerih je kitajska tajna služba posebno dejavna, in čeprav se ukvarja predvsem s tam živečimi Kitajci, jo vse bolj zanima tudi domača politična elita. Zaradi povečanega števila kitajskih disidentov, ki so v Avstraliji našli zatočišče pred preganjanjem po pokolu na Trgu nebeškega miru, je zanimanje kitajske oblasti za vse vidike njihovega početja preraslo v zapleteno obveščevalno delovanje.
Približno 6 odstotkov od 24 milijonov avstralskih prebivalcev je kitajskega rodu in med njimi največ takšnih, ki so se rodili na Kitajskem in nato iz različnih razlogov preselili v Avstralijo. Toda prav zato, ker je to država, katere politični sistem temelji na zahodnih vrednotah, Kitajska ne bi rada videla, da bi navzočnost njenih političnih aktivistov na avstralskem ozemlju vplivala na politiko Canberre tako, da bi v dvostranskih odnosih vse bolj omenjali človekove pravice.
Skoraj tri desetletja po pokolu na Trgu nebeškega miru so človekove pravice najobčutljivejša točka v odnosih med Kitajsko in zahodnimi državami. Partijsko vodstvo poskuša prepričati tuje partnerje, da je bil »radikalen ukrep« proti študentom in drugim prebivalcem nujen ter da je vse to, čemur danes pravimo »gospodarski čudež«, neposredna posledica posega proti demokratizaciji, ki bi, kakor pogosto trdijo, v državi z 31 pokrajinami in 1,3 milijarde prebivalcev povzročila samo kaos ter zmanjšala možnosti za hitro izboljšanje življenjske ravni.
Odkar je julija lani skupina kitajskih študentov, ki so se med izmenjavo pridružili poletnemu programu Univerze v Illinoisu, ustanovila odsek Komunistične partije, je precej več pozornosti posvečene ideološkemu vplivu azijske sile na kitajske državljane v tujini. Eden od študentov je priznal, da so pred odhodom v ZDA vsi morali obiskati partijski seminar o nevarnem vplivu protirevolucionarnih sil, ki bi lahko delovale nanje. Opozorili so jih zlasti na to, da se morajo izogibati privržencev Falun Gonga, budistično-taoistične sekte, ki jo preganjajo na kitajskem ozemlju, vendar še vedno deluje v nekaterih zahodnih državah.
Začasne partijske celice morajo kitajski študentje ustanavljati povsod, kjer se zbirajo v večjem številu, saj tako zagotavljajo, da o ključnih ideoloških in zunanjepolitičnih vprašanjih razmišljajo skladno z veljavnimi političnimi načeli. Ponekod, denimo v Avstraliji, takšni partijski odseki nadzirajo kitajske študente ali priseljence, ki se jim niso hoteli pridružiti. Kitajske študente, ki študirajo na avstralskih univerzah in so bili v stiku s politični disidenti, pripadniki Falun Gonga ali celo dalajlamovimi verniki, neposredno nadzirajo. Na vse, kar bi se jim lahko zgodilo, če bodo še naprej v stikih s »sovražnimi elementi«, jih opozarjajo tako, da se pogovorijo z njihovimi družinami na Kitajskem. Kakor v starih vohunskih časih.
Vpliv Kitajske na svoje državljane v tujini se seveda včasih spremeni tudi v poskus vplivanja na politično elito tuje države. Ko so avstralske tajne službe opozorile na pomenljive politične donacije nekaterih ljudi, tesno povezanih s kitajsko Komunistično partijo, se je med Canberro in Pekingom pojavilo vprašanje, ki škodi dvostranskim odnosom: ali Kitajska uporablja »mehko moč« za neposredno vmešavanje v avstralsko notranjo politiko samo zato, da bi se zaščitila pred povratnim vplivom na svoj politični sistem?
Kolikor močnejša je Kitajska in kolikor bolj spominja na globalen tank, toliko pomembnejši je anonimni junak s polivinilastima vrečkam v rokah, ki si drzne stopiti pred njo. Azijska sila se ga očitno boji. Odmevi pokola na Trgu nebeškega miru so namreč vse glasnejši. Kitajska jih poskuša utišati. Ali ji bo uspelo, je odvisno od tega, kako trdna je vera v demokracijo zunaj njenih meja.
Kajti aktivisti na Kitajskem z vsakim dejanjem, s katerim opozarjajo na tragedijo, ki se je zgodila 4. junija 1989, ogrožajo svojo svobodo. Lani so ob obletnici pokola na Trgu nebeškega miru obsodili na visoke zaporne kazni vsaj 16 ljudi. Med njimi je bil tudi Chen Yunfei, borec za človekove pravice in čisto okolje, njegov največji greh pa je bil, da je obiskal grob Wu Guofenga, ki je bil 20-letni študent, ko ga je ubila krogla v Pekingu. Vsakršno upanje na pomilostitev je Chen zapravil, potem ko se je na končni obravnavi na sodišču pojavil v pižami ter tako ironiziral doktrino partijskega in državnega voditelja Xi Jinpinga o »kitajskih sanjah«. Lažje sanja, je povedal sodnikom, kadar je tako oblečen. Tožilci niso nič več dvomili o tem, da je Chen »subverziven element«.
Aktivisti na Kitajskem z vsakim dejanjem ogrožajo svojo svobodo.
Poziv ljudem, naj za uro ali dve pozirajo kot »človek pred tankom«.
Človekove pravice so občutljiva točka v odnosih z zahodnimi državami.
Peking posveča več pozornosti vplivu na kitajske državljane v tujini.
Poziv ljudem, naj za uro ali dve pozirajo kot »človek pred tankom«.
Človekove pravice so občutljiva točka v odnosih z zahodnimi državami.
Peking posveča več pozornosti vplivu na kitajske državljane v tujini.
Letos je pred obletnico pokola na Trgu nebeškega miru umetnik Badiucao pozval vse ljudi, naj se 4. junija ustavijo, kjerkoli že bodo, ter za uro ali dve pozirajo kot »človek pred tankom«. Umetnik in karikaturist, ki živi v Avstraliji, je že leta 2016 oblekel črne hlače in belo srajco ter držal v rokah polivinilasti vrečki, kakršni je držal neznani državljan, ko je na dan pokola v središču Pekinga stopil pred kolono tankov in jih pogumno ustavil sredi ulice. Več ur je stal na podstavku na ulici Adelaide z masko anonimneža na obrazu.
Priročnik za izvedbo nastopa
»Ob skorajšnji obletnici pokola na Trgu nebeškega miru bi rad nadaljeval projekt in razširil umetniško kampanjo po svetu,« je povedal umetnik. »To je poziv, namenjen vsem, ki slavijo in branijo splošne človekove pravice.«
Badiucao je pripravil tudi priročnik za izvedbo nastopa in vse, ki so se pripravljeni odzvati na njegov poziv, zaprosil, naj vzamejo s sabo stol, na katerega bodo stopili, pridruži pa naj se jim nekdo, ki jih bo snemal. Ženske je prosil, naj se, poleg tega, da se spominjajo žrtev pokola, pridružijo tudi posebnemu kitajskemu odzivu na gibanje »#jaztudi«, s katerim izražajo solidarnost z ženami aretiranih odvetnikov za človekove pravice ter z Liu Xia, 57-letno ženo umrlega disidenta in nobelovca Liu Xiaoboja. Liu Xia je namreč v hišnem priporu od takrat, ko so njenega moža razglasili za dobitnika Nobelove nagrade za mir, in nič ne kaže, da jo bodo izpustili.
Odmevi pokola na Trgu nebeškega miru so vse glasnejši. Kitajska jih poskuša utišati.
Kitajska oblast bo tudi letos okrepila cenzuro interneta in vseh virov informacij, da bi preprečila, da bi se takšne akcije pojavile na kitajskem ozemlju, poleg tega azijska sila vse bolj odkrito zatira disidentske glasove v tujini. Zlasti pomembno se ji zdi, da ne bi slišali aktivistov, kakršen je Badiucao, v državah, v katerih živi veliko Kitajcev, ki bi se v tujem, demokratičnem okolju lahko organizirali tako, kakor so se nekoč zbirali mladi kitajski komunisti v Franciji ali Nemčiji ter se pripravljali na obračun s Čankajškom in Kuomintangom (Nacionalistična stranka).
Prav Avstralija je ena od držav, v katerih je kitajska tajna služba posebno dejavna, in čeprav se ukvarja predvsem s tam živečimi Kitajci, jo vse bolj zanima tudi domača politična elita. Zaradi povečanega števila kitajskih disidentov, ki so v Avstraliji našli zatočišče pred preganjanjem po pokolu na Trgu nebeškega miru, je zanimanje kitajske oblasti za vse vidike njihovega početja preraslo v zapleteno obveščevalno delovanje.
Kakor v starih vohunskih časih
Približno 6 odstotkov od 24 milijonov avstralskih prebivalcev je kitajskega rodu in med njimi največ takšnih, ki so se rodili na Kitajskem in nato iz različnih razlogov preselili v Avstralijo. Toda prav zato, ker je to država, katere politični sistem temelji na zahodnih vrednotah, Kitajska ne bi rada videla, da bi navzočnost njenih političnih aktivistov na avstralskem ozemlju vplivala na politiko Canberre tako, da bi v dvostranskih odnosih vse bolj omenjali človekove pravice.
Skoraj tri desetletja po pokolu na Trgu nebeškega miru so človekove pravice najobčutljivejša točka v odnosih med Kitajsko in zahodnimi državami. Partijsko vodstvo poskuša prepričati tuje partnerje, da je bil »radikalen ukrep« proti študentom in drugim prebivalcem nujen ter da je vse to, čemur danes pravimo »gospodarski čudež«, neposredna posledica posega proti demokratizaciji, ki bi, kakor pogosto trdijo, v državi z 31 pokrajinami in 1,3 milijarde prebivalcev povzročila samo kaos ter zmanjšala možnosti za hitro izboljšanje življenjske ravni.
Odkar je julija lani skupina kitajskih študentov, ki so se med izmenjavo pridružili poletnemu programu Univerze v Illinoisu, ustanovila odsek Komunistične partije, je precej več pozornosti posvečene ideološkemu vplivu azijske sile na kitajske državljane v tujini. Eden od študentov je priznal, da so pred odhodom v ZDA vsi morali obiskati partijski seminar o nevarnem vplivu protirevolucionarnih sil, ki bi lahko delovale nanje. Opozorili so jih zlasti na to, da se morajo izogibati privržencev Falun Gonga, budistično-taoistične sekte, ki jo preganjajo na kitajskem ozemlju, vendar še vedno deluje v nekaterih zahodnih državah.
Začasne partijske celice morajo kitajski študentje ustanavljati povsod, kjer se zbirajo v večjem številu, saj tako zagotavljajo, da o ključnih ideoloških in zunanjepolitičnih vprašanjih razmišljajo skladno z veljavnimi političnimi načeli. Ponekod, denimo v Avstraliji, takšni partijski odseki nadzirajo kitajske študente ali priseljence, ki se jim niso hoteli pridružiti. Kitajske študente, ki študirajo na avstralskih univerzah in so bili v stiku s politični disidenti, pripadniki Falun Gonga ali celo dalajlamovimi verniki, neposredno nadzirajo. Na vse, kar bi se jim lahko zgodilo, če bodo še naprej v stikih s »sovražnimi elementi«, jih opozarjajo tako, da se pogovorijo z njihovimi družinami na Kitajskem. Kakor v starih vohunskih časih.
»Mehka moč«
Vpliv Kitajske na svoje državljane v tujini se seveda včasih spremeni tudi v poskus vplivanja na politično elito tuje države. Ko so avstralske tajne službe opozorile na pomenljive politične donacije nekaterih ljudi, tesno povezanih s kitajsko Komunistično partijo, se je med Canberro in Pekingom pojavilo vprašanje, ki škodi dvostranskim odnosom: ali Kitajska uporablja »mehko moč« za neposredno vmešavanje v avstralsko notranjo politiko samo zato, da bi se zaščitila pred povratnim vplivom na svoj politični sistem?
Kolikor močnejša je Kitajska in kolikor bolj spominja na globalen tank, toliko pomembnejši je anonimni junak s polivinilastima vrečkam v rokah, ki si drzne stopiti pred njo. Azijska sila se ga očitno boji. Odmevi pokola na Trgu nebeškega miru so namreč vse glasnejši. Kitajska jih poskuša utišati. Ali ji bo uspelo, je odvisno od tega, kako trdna je vera v demokracijo zunaj njenih meja.
