Demokrati za zvezno državo Washington D. C.
Zvezno okrožje Kolumbija je zdaj neodvisno od zveznih držav, demokrati pa hočejo celovito predstavništvo.
Odpri galerijo
Na trgu Črna življenja so pomembna v bližini Bele hiše so že izobesili ameriški zastavo z 51. zvezdicami. FOTO: Eric Baradat/AFP
Ameriški predstavniški dom pod demokratskim vodstvom je glasoval za prestolnico Washington D. C. kot 51. zvezno državo ZDA. Pobudo so sprejeli z izključno demokratskimi glasovi in zato nima veliko možnosti za potrditev v senatu, kjer bi potrebovali deset republikanskih – razen če se ne bodo še pred tem lotili ustanove filibustra, ki preprečuje sprejemanje takšnih pobud s preprosto večino. Administracija Joeja Bidna za dosego svojih ciljev ne izključuje niti najbolj revolucionarnih prijemov in državnost za Washington D. C. je pri samem vrhu seznama.
S povzdigom Zveznega okrožja Kolumbija – District of Columbia – v zvezno državo si demokrati obetajo nove predstavnike in senatorje, saj prestolnica prevladujoče voli levo od obeh velikih ameriških strank. Pritožujejo se, da več kot 700.000 prebivalcev prestolnice nima pravega zastopništva v kongresu in so jim zato odvzete pomembne pravice. Ker je večina prebivalstva temne polti, nasprotnikom pobude očitajo celo rasizem, nova zvezna država pa bi se po znanem borcu za pravice temnopoltih Fredericku Douglassu imenovala Washington Douglass Commonwealth.
ZDA so zadnjič za zvezni državi leta 1959 razglasile Aljasko in Havaje, Washington D. C. pa je vendarle poseben primer, pa čeprav ne glasujejo prvič za njegovo državnost. Ameriška ustava kongresu dovoljuje nadzor nad manjšim ozemljem, ki bi ga odstopile zvezne države, in res sta to leta 1790 naredila Maryland in Virginia. Leta 1846 sta se mesto Alexandria in okraj Arlington vrnila k Virginii, zato zdaj nasprotniki državnosti predlagajo, naj v skrajnem primeru preostanek z izjemo zveznih ustanov vzame nazaj tudi Maryland.
S povzdigom Zveznega okrožja Kolumbija – District of Columbia – v zvezno državo si demokrati obetajo nove predstavnike in senatorje, saj prestolnica prevladujoče voli levo od obeh velikih ameriških strank. Pritožujejo se, da več kot 700.000 prebivalcev prestolnice nima pravega zastopništva v kongresu in so jim zato odvzete pomembne pravice. Ker je večina prebivalstva temne polti, nasprotnikom pobude očitajo celo rasizem, nova zvezna država pa bi se po znanem borcu za pravice temnopoltih Fredericku Douglassu imenovala Washington Douglass Commonwealth.
Območje pred kongresom je priljubljeno mesto za demonstracije, na fotograciji za končanje senatnega filibustra. FOTO: Drew Angerer/AFP
ZDA so zadnjič za zvezni državi leta 1959 razglasile Aljasko in Havaje, Washington D. C. pa je vendarle poseben primer, pa čeprav ne glasujejo prvič za njegovo državnost. Ameriška ustava kongresu dovoljuje nadzor nad manjšim ozemljem, ki bi ga odstopile zvezne države, in res sta to leta 1790 naredila Maryland in Virginia. Leta 1846 sta se mesto Alexandria in okraj Arlington vrnila k Virginii, zato zdaj nasprotniki državnosti predlagajo, naj v skrajnem primeru preostanek z izjemo zveznih ustanov vzame nazaj tudi Maryland.
