Dežnik na sodišču
Načelo »ena država – dva sistema« je postalo iluzorno v trenutku, ko ga je del Hongkonžanov vzel resno.
Odpri galerijo
Na tisoče ljudi, zlasti študentov, se je leta 2014 udeležilo protestov v središču Hongkonga. Ker so jih oblasti hotele razgnati s solzivcem, so se zaščitili z dežniki, po katerih je gibanje dobilo ime. FOTO: Reuters
V Hongkongu je danes zapihal močen veter iz Pekinga. Na sodišču v Zahodnem Kowloonu se je začelo sojenje prodemokratičnim aktivistom, ki so pred štirimi leti pripravili množične proteste. Pred poslopjem sodišča so se zbrali njihovi somišljeniki z rumenimi dežniki.
To je bila simbolična podpora gibanju, ki je leta 2014 zajelo središče mesta, potem ko je vodstvo v Pekingu leto poprej skrčilo volitve za predsednika območne vlade na seznam kandidatov, ki jih je vnaprej odobrila osrednja vlada. Protestov, poimenovanih Okupirajmo Central, se je udeležilo na tisoče ljudi, med katerimi so prevladovali študenti. Ko so jih policisti razganjali s solzivcem, so se poskusili zavarovati z odprtimi dežniki. Tako je nastalo »gibanje dežnikov«.
Pred sodišče so danes privedli devet aktivistov, od katerih so trije obtoženi treh najhujših kaznivih dejanj: skrivnega načrta, da bodo izzvali javni upor, spodbujanja drugih, naj izzovejo javni upor, in spodbujanja drugih, naj preostale spodbudijo k temu, da izzovejo javni upor. Štiriinpetdesetletni profesor prava Benny Tai, 59-letni profesor sociologije Chan Kin-man in 74-letni protestantski duhovnik Chu Yiu-ming zanikajo krivdo, ki je navedena v treh točkah obtožnice, pa tudi trditev, da so izzvali »skupinsko ogrožanje javnosti« s tem, ko so ustavili promet v nekaterih delih mestnega središča.
Preostalih šest aktivistov, med katerimi so tudi člani območnega parlamenta, študentski voditelji in visoki funkcionarji demokratskih strank, je obtoženih organiziranja »nezakonitih protestov«, vendar njim ne grozijo tako visoke zaporne kazni. Profesor Chan se je poslovil od študentov na Kitajski univerzi z napovedjo, da se bo predčasno upokojil, hkrati jih je pozval, naj ostanejo dosledni v zahtevah po pravi demokraciji. »Če nas ne bosta zlomila zapor in sojenje, če nas ne bo prevzela jeza, bomo samo čedalje močnejši, tako da bomo lahko navdihovali mnoge druge,« je dejal na zadnjem predavanju pred začetkom sojenja.
Absurdno je že dejstvo, da tej skupini prodemokratskih aktivistov sodijo na podlagi zakona, ki je veljal v kolonialnih časih in ga bodo zdaj uporabili kot sredstvo proti zahtevi po demokratičnih volitvah, ki so jih Hongkongu obljubili pred odhodom zadnjega britanskega guvernerja.
Hongkong je – tako kot nekdanja portugalska kolonija Macao – dobil status posebnega administrativnega območja, za katera velja načelo »ena država – dva sistema«. S tem naj bi bila zagotovljena 50-letna avtonomija nekdanjih kolonij (z izjemo področij obrambe in zunanje politike), a je vodstvo v Pekingu takoj, ko se je pokazalo, da Hongkonžani demokratične obljube jemljejo preveč resno, obrnilo stran in začelo dušiti svobodo 7,5-milijonskega mesta.
Kitajsko politično vodstvo je bilo zlasti zaskrbljeno zaradi študentskih organizacij, ki odkrito pozivajo k popolni osamosvojitvi od LR Kitajske. Ko je nekaj tako usmerjenih aktivistov prepričljivo dobilo dovolj glasov na volitvah za območni parlament, se je povečal pritisk na območno vlado in vse segmente političnega življenja. Za vodstvo v Pekingu je bil to nedopusten glas separatizma.
Trije študentski voditelji so bili lani obsojeni zaradi protizakonitega zbiranja na protestih, in to na zaporne kazni od šest do osem mesecev, kar je dovolj, da ne morejo biti več izvoljeni v zakonodajno telo. Proces proti skupini aktivistov, ki so stopili pred sodnika, bo trajal okoli 20 dni. Težja ko bo izrečena kazen, bolj ogorčen bo odziv na sojenje. A Hongkong nima veliko prostora za pravo avtonomijo. Načelo »ena država – dva sistema« se čedalje očitneje spreminja v eno železno pest.
To je bila simbolična podpora gibanju, ki je leta 2014 zajelo središče mesta, potem ko je vodstvo v Pekingu leto poprej skrčilo volitve za predsednika območne vlade na seznam kandidatov, ki jih je vnaprej odobrila osrednja vlada. Protestov, poimenovanih Okupirajmo Central, se je udeležilo na tisoče ljudi, med katerimi so prevladovali študenti. Ko so jih policisti razganjali s solzivcem, so se poskusili zavarovati z odprtimi dežniki. Tako je nastalo »gibanje dežnikov«.
Pred sodišče so danes privedli devet aktivistov, od katerih so trije obtoženi treh najhujših kaznivih dejanj: skrivnega načrta, da bodo izzvali javni upor, spodbujanja drugih, naj izzovejo javni upor, in spodbujanja drugih, naj preostale spodbudijo k temu, da izzovejo javni upor. Štiriinpetdesetletni profesor prava Benny Tai, 59-letni profesor sociologije Chan Kin-man in 74-letni protestantski duhovnik Chu Yiu-ming zanikajo krivdo, ki je navedena v treh točkah obtožnice, pa tudi trditev, da so izzvali »skupinsko ogrožanje javnosti« s tem, ko so ustavili promet v nekaterih delih mestnega središča.
Preostalih šest aktivistov, med katerimi so tudi člani območnega parlamenta, študentski voditelji in visoki funkcionarji demokratskih strank, je obtoženih organiziranja »nezakonitih protestov«, vendar njim ne grozijo tako visoke zaporne kazni. Profesor Chan se je poslovil od študentov na Kitajski univerzi z napovedjo, da se bo predčasno upokojil, hkrati jih je pozval, naj ostanejo dosledni v zahtevah po pravi demokraciji. »Če nas ne bosta zlomila zapor in sojenje, če nas ne bo prevzela jeza, bomo samo čedalje močnejši, tako da bomo lahko navdihovali mnoge druge,« je dejal na zadnjem predavanju pred začetkom sojenja.
Zakon iz kolonialnih časov
Absurdno je že dejstvo, da tej skupini prodemokratskih aktivistov sodijo na podlagi zakona, ki je veljal v kolonialnih časih in ga bodo zdaj uporabili kot sredstvo proti zahtevi po demokratičnih volitvah, ki so jih Hongkongu obljubili pred odhodom zadnjega britanskega guvernerja.
Voditelji gibanja Okupirajmo Central (tudi Benny Tai, Chan Kin-man in Chu Yiu-ming) pred vstopom v prostore hongkonškega sodišča. FOTO: Vincent Yu/AP
Hongkong je – tako kot nekdanja portugalska kolonija Macao – dobil status posebnega administrativnega območja, za katera velja načelo »ena država – dva sistema«. S tem naj bi bila zagotovljena 50-letna avtonomija nekdanjih kolonij (z izjemo področij obrambe in zunanje politike), a je vodstvo v Pekingu takoj, ko se je pokazalo, da Hongkonžani demokratične obljube jemljejo preveč resno, obrnilo stran in začelo dušiti svobodo 7,5-milijonskega mesta.
Kitajsko politično vodstvo je bilo zlasti zaskrbljeno zaradi študentskih organizacij, ki odkrito pozivajo k popolni osamosvojitvi od LR Kitajske. Ko je nekaj tako usmerjenih aktivistov prepričljivo dobilo dovolj glasov na volitvah za območni parlament, se je povečal pritisk na območno vlado in vse segmente političnega življenja. Za vodstvo v Pekingu je bil to nedopusten glas separatizma.
Trije študentski voditelji so bili lani obsojeni zaradi protizakonitega zbiranja na protestih, in to na zaporne kazni od šest do osem mesecev, kar je dovolj, da ne morejo biti več izvoljeni v zakonodajno telo. Proces proti skupini aktivistov, ki so stopili pred sodnika, bo trajal okoli 20 dni. Težja ko bo izrečena kazen, bolj ogorčen bo odziv na sojenje. A Hongkong nima veliko prostora za pravo avtonomijo. Načelo »ena država – dva sistema« se čedalje očitneje spreminja v eno železno pest.
