Druga demokratska klofuta Kitajski
Rezultati tajvanskih volitev kažejo, da je načelo »ena država – dva sistema« mrtvo.
Odpri galerijo
Rezultat volitev kaže, pravijo tajvanski analitiki, da so Tajvanci zavrnili načelo »ena država – dva sistema«, ki jim ga vodstvo v Pekingu ponuja kot formulo mirne združitve. Foto: Tyrone Siu/Reuters
Predsedniške in parlamentarne volitve, ki so včeraj potekale na Tajvanu, so bile še ena demokratska klofuta LR Kitajski. Potem ko so Hongkonžani konec novembra na občinskih volitvah odločno podprli prodemokratske kandidate, so Tajvanci tokrat poskrbeli za to, da je dosedanja predsednica Tsai Ing-wen dobila največje število glasov, ki ga je v zadnjih 30 letih dobil kateri od predsedniških kandidatov na otoku.
Z več kot 57 odstotki glasov je 63-letna Tsai Ing-wen prepričljivo dobila še en štiriletni mandat. Zanjo je dalo svoj glas več kot tri milijone volivcev več kot za Han Kuo-yuja, kandidata Kvomintanga (Nacionalistične stranke), ki je nastopal s kitajsko usmerjenim programom.
»Kitajska mora prenehati Tajvanu groziti s silo,« je izjavila Tsai Ing-wen, potem ko so bili včeraj zvečer objavljeni volilni rezultati. Dejala je, da morajo odnosi s Pekingom temeljiti na »miru, enakopravnosti, demokraciji in dialogu«.
Njena Demokratska napredna stranka (DPP) je dobila zanesljivo večino v parlamentu, v katerem ima zdaj 61 predstavnikov, medtem ko jih ima Kvomintang 38.
Rezultat volitev kaže, pravijo tajvanski analitiki, da so Tajvanci zavrnili načelo »ena država – dva sistema«, ki jim ga vodstvo v Pekingu ponuja kot formulo mirne združitve. LR Kitajska ima namreč 24-milijonski otok zgolj za eno svojih provinc in vztraja pri trditvi, da je to neodtujljiv del njenega ozemlja.
Čeprav je med Komunistično partijo in Kvomintangom od leta 1945 do leta 1949 potekala krvava vojna, se zdaj njuni voditelji dobro razumejo. Pravzaprav celo izvrstno sodelujejo. Politični nasledniki Čankajška, ki ga je Mao Zedong porazil in prisilil, da je pobegnil na Tajvan, se zdaj zavzemajo za gospodarsko združitev s Kitajsko.
DPP pa si pod pogoji, ki jih vsiljuje vodstvo v Pekingu, ne želi tesnih odnosov s Kitajsko. Čeprav se Tsai Ing-wen izogiba provokacijam, ima Tajvan za neodvisno državo, pa tudi v statutu DPP je kot cilj vpisana uradna odcepitev.
Kitajska se še ni odzvala na njeno zmago, analitiki pa so prepričani, da bo takšen rezultat volitev povzročil, da bo pri nadaljnjem načrtovanju združitve dobila večjo vlogo kitajska vojska.
Z več kot 57 odstotki glasov je 63-letna Tsai Ing-wen prepričljivo dobila še en štiriletni mandat. Zanjo je dalo svoj glas več kot tri milijone volivcev več kot za Han Kuo-yuja, kandidata Kvomintanga (Nacionalistične stranke), ki je nastopal s kitajsko usmerjenim programom.
Mira, enakopravnost, dialog ...
»Kitajska mora prenehati Tajvanu groziti s silo,« je izjavila Tsai Ing-wen, potem ko so bili včeraj zvečer objavljeni volilni rezultati. Dejala je, da morajo odnosi s Pekingom temeljiti na »miru, enakopravnosti, demokraciji in dialogu«.
Njena Demokratska napredna stranka (DPP) je dobila zanesljivo večino v parlamentu, v katerem ima zdaj 61 predstavnikov, medtem ko jih ima Kvomintang 38.
Rezultat volitev kaže, pravijo tajvanski analitiki, da so Tajvanci zavrnili načelo »ena država – dva sistema«, ki jim ga vodstvo v Pekingu ponuja kot formulo mirne združitve. LR Kitajska ima namreč 24-milijonski otok zgolj za eno svojih provinc in vztraja pri trditvi, da je to neodtujljiv del njenega ozemlja.
Rezultat volitev kaže, pravijo tajvanski analitiki, da so Tajvanci zavrnili načelo »ena država – dva sistema«, ki jim ga vodstvo v Pekingu ponuja kot formulo mirne združitve. Foto: Tyrone Siu/Reuters
Čeprav je med Komunistično partijo in Kvomintangom od leta 1945 do leta 1949 potekala krvava vojna, se zdaj njuni voditelji dobro razumejo. Pravzaprav celo izvrstno sodelujejo. Politični nasledniki Čankajška, ki ga je Mao Zedong porazil in prisilil, da je pobegnil na Tajvan, se zdaj zavzemajo za gospodarsko združitev s Kitajsko.
DPP pa si pod pogoji, ki jih vsiljuje vodstvo v Pekingu, ne želi tesnih odnosov s Kitajsko. Čeprav se Tsai Ing-wen izogiba provokacijam, ima Tajvan za neodvisno državo, pa tudi v statutu DPP je kot cilj vpisana uradna odcepitev.
Kitajska se še ni odzvala na njeno zmago, analitiki pa so prepričani, da bo takšen rezultat volitev povzročil, da bo pri nadaljnjem načrtovanju združitve dobila večjo vlogo kitajska vojska.
