Dvovladje vzbuja upanje in strah med Venezuelci

Ključno vlogo v morebitni menjavi oblasti bo, kot se je v zgodovini te južnoameriške države zgodilo že večkrat, igrala vojska. 
Fotografija: Prizori z včerajšnjih množičnih protivladnih protestov v Venezueli so obkrožili svet. FOTO: Federico Parra/AFP
Odpri galerijo
Prizori z včerajšnjih množičnih protivladnih protestov v Venezueli so obkrožili svet. FOTO: Federico Parra/AFP

Venezuela se je danes prebudila v svojevrstno dvovladje. Poleg Nicolása Madura, ki je svoj drugi – za velik del mednarodne javnosti nelegitimen – mandat začel pred dvema tednoma, se je na včerajšnjih množičnih protestih za prehodnega predsednika razglasil vodja opozicije Juan Guaidó. Kot legitimnega venezuelskega voditelja ga je nemudoma priznal Washington. ZDA pa so sledile še Kanada in druge latinskoameriške države na čelu z Argentino, Čilom, Kolumbijo, Brazilijo in Ekvadorjem.

»Prisegam, da formalno prevzemam pristojnosti predsednika Venezuele, da bom naredil konec uzurpaciji oblasti,« je Guaidó z dvignjeno desnico včeraj dejal pred množico protestnikov v Caracasu, ki je skandirala »predsednik, predsednik« in »Guaidó, prijatelj, mi smo s teboj«. Njegov načrt je oblikovanje prehodne vlade in razpis svobodnih volitev.  

Pravkar imenovani predsednik državnega zbora, ki ga je režim leta 2017 sicer razpustil in v katerem ima večino opozicija, se sklicuje na 233. člen ustave. Ta določa, da ob odsotnosti predsednika vodenje države prevzame zakonodajno telo. V državnem zboru so namreč prepričani, da je Madurov novi mandat nezakonit, ker je zmagal na nepoštenih volitvah, poleg tega pa ni nikoli prisegel pred poslanci. V nasprotju z majskimi predsedniškimi volitvami, na katerih opozicija ni mogla sodelovati, naj bi državni zbor imel demokratični mandat Venezuelcev.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro nagovarja podpornike z balkona palače Miraflores. FOTO: Luis Robayo/AFP
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro nagovarja podpornike z balkona palače Miraflores. FOTO: Luis Robayo/AFP


Maduro je privržencem, zbranim pred palačo Miraflores, po Guaidójevi prisegi dejal, da ostaja edini predsednik Venezuele, in svoje podpornike pozval, naj se za vsako ceno uprejo »državnemu udaru«, s katerim želijo ZDA v Caracasu »nastaviti marionetno vlado«. Kot pravi, so bile majske volitve, ki jih velik del mednarodne javnosti zaradi oviranja opozicije ne priznava, demokratične. Pri tem je pretrgal tudi diplomatske stike z Washingtonom in ameriškim diplomatom dal 72 ur, da zapustijo državo. Na drugi strani je Guaidó pozval vodje diplomatskih misij in predstavnike tujih držav, naj ne zapuščajo Venezuele.  

Trump je opozoril, da so na mizi vse možnosti, če bi se Maduro odzval z represijo. Podpredsednik Mike Pence pa je napovedal, da bodo ZDA za menjavo oblasti uporabile vsa sredstva ekonomskega pritiska.

Rusija in Kitajska, ključni zaveznici Madurovega režima, sta Washington že pozvali, naj se vzdrži zunanjih intervencij. Podporo Maduru pa je po telefonu izkazal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Ameriškemu priznanju Guaidója so hitro sledile tudi druge države. Med prvimi so ga priznali Kanada, Peru, Ekvador, Kostarika, Brazilija, Čile, Paragvaj, Guatemala, Argentina in Kolumbija. Mehika in Urugvaj pa sta v nasprotju z večino drugih držav v regiji pozvala k iskanju politične rešitve venezuelske krize.

Bruselj za zdaj ubira nekoliko previdnejše tone. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je v izjavi za javnost sporočila, da ne moremo prezreti množičnih demokratičnih zahtev Venezuelcev, da svobodno odločajo o svoji usodi. »EU odločno poziva k začetku takojšnjega političnega procesa, ki bo privedel do svobodnih in verodostojnih volitev v skladu z ustavnim redom.«

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa je na twitterju zapisal: »Upam, da se bo vsa Evropa združila v podpori demokratičnim silam v Venezueli. V nasprotju z Madurom ima državni zbor – vključno s Juanom Guaidójem – demokratični mandat Venezuelcev.« ​


 

Vojaški vrh za zdaj zvest Maduru


Ključno vlogo v morebitni menjavi oblasti bo, kot se je v zgodovini te južnoameriške države izkazalo že večkrat, ponovno igrala vojska. Guaidó je vojakom, ki bi Maduru obrnili hrbet, že ponudil amnestijo.

Vojaški vrh za zdaj, kot kaže, ostaja zvest Maduru. »Vojaki domovine ne sprejemamo predsednika, vsiljenega v senci obskurnih interesov, ki se je samooklical nezakonito,« je na twitterju zapisal obrambni minister Vladimir Padrino López. Dodal je, da bo vojska branila ustavo in da je branik nacionalne suverenosti. Po poročanju v tujih medijih pa so se menda v nekaterih mestih, kot sta Caicara del Orinoco in Mérida, pripadniki nacionalne garde, ki je del vojske, vzdržali spopada s protestniki.

Predsednik venezuelskega državnega zbora Juan Guaido s kopijo venezuelske ustave v rokah. FOTO: Carlos Garcia Rawlins/Reuters
Predsednik venezuelskega državnega zbora Juan Guaido s kopijo venezuelske ustave v rokah. FOTO: Carlos Garcia Rawlins/Reuters


Na ulicah prestolnice in drugih venezuelskih mest se je včeraj zbralo več sto tisoč nasprotnikov Madurovega režima. Množične manifestacije proti avtoritarni oblasti so se časovno ujele z 61. obletnico vstaje proti nekdanjemu diktatorju Marcosu Pérezu Jiménezu. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih med protestniki in varnostnimi silami ubitih 16 ljudi, je sporočila Medameriška komisija za človekove pravice.
 

»Upanje, ki ga daje mladi predsednik«


»Prevladovali so mešani občutki. Preplavila me je radost, ko sem videla ulice, polne veselih ljudi. Vrnila sem se polna upanja, ki nam ga daje mladi predsednik,« je za Delo povedala Maria Voglar, predsednica Združenja Slovencev v Venezueli. Kot pravi, je v Valencii, kjer živi, zvezna policija Guaidója že priznala kot novega voditelja, in zdaj upa, da bo podobno ravnala tudi vojska.

»Upam, da bom lahko živela v miru, kot normalni in civilizirani ljudje, da bom lahko kadarkoli kupila, kar bom hotela, in ne le, kar lahko dobim, ko je na voljo, govorim o tako osnovnih stvareh, kot je toaletni papir.« Želi si, da se razmere umirijo in da država spet postane svobodna. Upa tudi, da se domov vrnejo njeni otroci, ki so bili zaradi hude ekonomske in socialne krize Venezuelo primorani zapustiti.

Preberite še:

Komentarji: