Energetski objekti za Putina še naprej legitimne tarče
Iz Moskve devet mesecev po napadu na Ukrajino prihajajo mešani signali o tem, kako si ruska stran predstavlja nadaljevanje vojne, v kateri ji do za zdaj ni uspelo izpolniti nobenega od ključnih ciljev. Napoved agresorske države, da bo svojo pozornost omejila predvsem na osvajanje priključenih vzhodnoukrajinskih oblasti, je predvsem odsev razmer na bojišču, a ne pomeni, da se bo Rusija odpovedala napadom na druge vojaške in civilne tarče.
Putin: Napadi so odgovor na sabotažo krimskega mostu.
Kremelj je nakazal, da Rusija ne namerava zaseči novih ozemelj.
Širjenje ozemlja kot eden od največjih uspehov vojne.
Na vrhu ruskega seznama tarč bo po vsem sodeč ostala ukrajinska energetska infrastruktura, zaradi česar so milijoni Ukrajincev sredi zime redno izpostavljeni dolgotrajnim izpadom električne energije in živijo v mrazu. »Veliko se govori o naših napadih na energetsko infrastrukturo sosednje države. Res je, to počnemo. Toda kdo je prvi začel?« je ruski voditelj Vladimir Putin po poročanju AFP dejal dan zatem, ko je opozoril, da bi se lahko vojna v Ukrajini zavlekla.
Putin je napade na energetsko infrastrukturo opisal kot odgovor na oktobrsko sabotažo krimskega mostu in prekinitev oskrbe z vodo Donecku ter nakazal, da bo Rusija tej taktiki ustrahovanja ostala zvesta tudi v prihodnjih tednih in mesecih.
Še eden v vrsti vojnih zločinov
Namerno uničevanje ukrajinskega energetskega omrežja so Kijev, njegovi zahodni zavezniki in nevladne organizacije razglasili za še enega v vrsti vojnih zločinov, ki jih je ruska stran zagrešila od 24. februarja. Interpretirali so ga tudi kot znak ruskega obupa nad tem, da »posebna vojaška operacija« ne poteka po načrtih.
Posredno je to danes priznal tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je nakazal, da Rusija v Ukrajini ne namerava poskušati zaseči novih ozemelj, ampak do konca osvojiti tista, ki si jih je septembra priključila po izvedbi nezakonitih referendumov v štirih ukrajinskih oblasteh.
Ruska stran se je od začetka vojne izogibala natančni opredelitvi ciljev vojaške agresije. Uradno še vedno vztraja pri »demilitarizaciji« in »denacifikaciji« sosednje države, toda svoje načrte je morala zlasti v zadnjih mesecih prilagoditi realnosti na bojiščih, kjer so ukrajinske sile dosegle pomembne uspehe pri osvobajanju okupiranega ozemlja ter Rusiji povzročile znatne izgube.
Kijev si po poročanju zahodnih medijev z mednarodno agencijo za jedrsko energijo IAEA prizadeva za vzpostavitev varnega območja okoli jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo nadzira ruska vojska. Ta naj bi po navedbah ukrajinskega upravljavca elektrarno uporabljala kot skladišče orožja, v njeni bližini naj bi ruske sile namestile več raketnih sistemov. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je sporočil, da si želi Kijev zagotoviti varnost vseh štirih ukrajinskih jedrskih elektrarn, a da je to brez ustavitve ruskih napadov težko uresničiti.
Moskva po poročanju Reutersa rušenja oblasti v Kijevu že nekaj časa ne uvršča med svoje vojaške cilje, toda izjave Vladimirja Putina in njegovo iskanje opravičila za agresorski pohod v ruski zgodovini po mnenju analitikov kažejo, da ta kljub vrsti neuspehov še ni pripravljen opustiti ambicij po nadzoru nad območji, ki jih dojema kot del ruske vplivne sfere.
Po korakih Petra Velikega
Kremeljski vladar je širjenje ozemlja svoje države v sredo opisal kot enega od največjih dosedanjih uspehov vojne v Ukrajini. »Zakaj bi to skrivali? Azovsko morje je postalo notranje morje Ruske federacije,« je dejal Putin s pojasnilom, da je to poskušal doseči že Peter Veliki.
»Sklicevanje na rusko imperialno zgodovino izrecno opredeljuje trenutne Putinove cilje v Ukrajini kot odkrito imperialistične in še vedno maksimalistične,« so v odzivu na komentarje ruskega predsednika zapisali pri ameriškem inštitutu za preučevanje vojne ISW. Putin z izjavami po oceni analitikov pripravlja rusko domače občinstvo na »dolgotrajno in mukotrpno vojno v Ukrajini«, katere cilj ostaja osvojitev dodatnega ukrajinskega ozemlja.
