Grški parlament prestavil odločanje o prespanskem dogovoru

Sprva je bilo glasovanje predvideno za nocoj, a so ga morali preložiti zaradi velikega števila poslancev, ki so se prijavili k razpravi.
Fotografija: FOTO: Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Reuters

Grški parlament je glasovanje o ratifikaciji prespanskega dogovora z Makedonijo preložil na petek, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil predstavnik parlamenta. Sprva je bilo glasovanje predvideno za nocoj, a so ga morali preložiti zaradi velikega števila poslancev, ki so se prijavili k razpravi.

Kot je poročala grška nacionalna televizija ERT, bo glasovanje na vrsti šele v petek popoldne.

Zaenkrat po poročanju grških medijev kaže, da vlada Aleksisa Ciprasa ne bo imela težav pri ratifikaciji dogovora, v skladu s katerim se bo Makedonija za konec dolgoletnega spora z Grčijo glede imena preimenovala v Severno Makedonijo.

Cipras naj bi si v 300-članskem parlamentu ob 145 glasovih poslancev njegove leve Sirize zagotovil tudi podporo treh poslancev sredinske stranke Potami in dveh neodvisnih. Ratifikacijo naj bi podprli tudi trije poslanci Neodvisnih Grkov (Anel), stranke, ki je sicer zaradi nasprotovanja prespanskemu sporazumu izstopila iz vladne koalicije.

Sporazumu sicer nasprotuje široka paleta grških strank v parlamentu, od skrajno desne Zlate zore do komunistov. Vodja največje opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis vztraja, da je sporazum slab in da bi ga morali poslanci zavrniti. Vlada bo po njegovih ocenah predala »makedonsko identiteto in jezik« severnim sosedom.

Nasprotovanje sporazumu je danes izrazil celo evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Prespanski sporazum po njegovih besedah ni uravnotežen, je ocenil komisar, sicer bivši grški minister iz vrst zdaj opozicijske Nove demokracije.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas, sicer prav tako Grk po narodnosti, pa je v odzivu na ocene Avramopulusa poudaril, da so komisarji soglasno podprli prespanski sporazum, ki bo razrešil enega najstarejših odprtih vprašanj v regiji. »Gre za priložnost, da se preseže zgodovinske razlike, in to ne le v regiji, ampak v celotni Evropi,« je danes v Bruslju poudaril Schinas.

Komentarji: