Hladna vojna brez Evropejcev
Večina Evropejcev je prepričanih, da njihove države niso del hladne vojne med ZDA, Kitajsko in Rusijo, je pokazala raziskava ECFR.
Odpri galerijo
Skoraj dve tretjini vprašanih v 12 članicah Evropske unije, Slovenija ni bila vključena, verjame, da je Washington v hladni vojni s Pekingom in Moskvo. FOTO: Jason Lee/Reuters
Večina Evropejcev je prepričanih, da njihove države niso del hladne vojne med ZDA, Kitajsko in Rusijo, je pokazala javnomnenjska raziskava evropskega inštituta za zunanje zadeve ECFR.
Skoraj dve tretjini vprašanih v 12 članicah Evropske unije, Slovenija ni bila vključena, verjame, da je Washington v hladni vojni s Pekingom in Moskvo. Da to velja tudi za odnose EU s Kitajsko in Rusijo, meni 31 oziroma 44 odstotkov sodelujočih. A ko gre za razmerje posameznih članic z vzhodnima silama, je slika drugačna; v povprečju le 15 odstotkov Evropejcev meni, da je njihova država verjetno ali gotovo v hladnovojnem konfliktu s Kitajsko, pri Rusiji je ta delež 25-odstotni.
»Za zdaj so le evropske institucije, in ne evropska javnost, pripravljene na prihodnji svet gledati kot na rastoč sistem rivalstva med demokracijo in avtoritarizmom,« je komentiral izsledke predsednik Centra za liberalne strategije Ivan Krastev. Rezultati po njegovih besedah niso nujno znak upadanja pomena zahodnega zavezništva, so pa signal, da trenutno države članice EU raje delujejo kot merkantilistične sile, medtem ko obrambo načel prenašajo na EU.
»Za razliko od prve hladne vojne Evropejci ne vidijo neposredne eksistencialne grožnje za evropsko soseščino …,« je poudaril direktor ECFR Mark Leonard. »Politiki se ne morejo več zanašati na napetosti z Rusijo in Kitajsko, da bi prepričali volivce o pomenu močnega atlantskega zavezništva. Namesto tega morajo utemeljiti evropske interese in pokazati, kako lahko ponovno uravnoteženo zavezništvo opolnomoči in povrne suverenost evropskim državljanom v nevarnem svetu.«
Pri interpretaciji ankete ne gre zanemariti pomena geografije. Ne nazadnje je za Evropejce hladna vojna z Moskvo bolj živa kot s Pekingom. Čeprav imajo napetosti med ZDA in Kitajsko svetovne razsežnosti, se bo težišče konfliktov preselilo v Azijo. Ob tem je po besedah avtorjev raziskave Evropa v podobnem položaju kot Japonska do leta 1989. Bila je zanesljiva ameriška zaveznica, a se je zadrževala ob robu konfrontacij. To ji je med drugim omogočalo osredotočanje na gospodarski razvoj.
Skoraj dve tretjini vprašanih v 12 članicah Evropske unije, Slovenija ni bila vključena, verjame, da je Washington v hladni vojni s Pekingom in Moskvo. Da to velja tudi za odnose EU s Kitajsko in Rusijo, meni 31 oziroma 44 odstotkov sodelujočih. A ko gre za razmerje posameznih članic z vzhodnima silama, je slika drugačna; v povprečju le 15 odstotkov Evropejcev meni, da je njihova država verjetno ali gotovo v hladnovojnem konfliktu s Kitajsko, pri Rusiji je ta delež 25-odstotni.
INFOGRAFIKA: Delo
»Za zdaj so le evropske institucije, in ne evropska javnost, pripravljene na prihodnji svet gledati kot na rastoč sistem rivalstva med demokracijo in avtoritarizmom,« je komentiral izsledke predsednik Centra za liberalne strategije Ivan Krastev. Rezultati po njegovih besedah niso nujno znak upadanja pomena zahodnega zavezništva, so pa signal, da trenutno države članice EU raje delujejo kot merkantilistične sile, medtem ko obrambo načel prenašajo na EU.
»Za razliko od prve hladne vojne Evropejci ne vidijo neposredne eksistencialne grožnje za evropsko soseščino …,« je poudaril direktor ECFR Mark Leonard. »Politiki se ne morejo več zanašati na napetosti z Rusijo in Kitajsko, da bi prepričali volivce o pomenu močnega atlantskega zavezništva. Namesto tega morajo utemeljiti evropske interese in pokazati, kako lahko ponovno uravnoteženo zavezništvo opolnomoči in povrne suverenost evropskim državljanom v nevarnem svetu.«
Pri interpretaciji ankete ne gre zanemariti pomena geografije. Ne nazadnje je za Evropejce hladna vojna z Moskvo bolj živa kot s Pekingom. Čeprav imajo napetosti med ZDA in Kitajsko svetovne razsežnosti, se bo težišče konfliktov preselilo v Azijo. Ob tem je po besedah avtorjev raziskave Evropa v podobnem položaju kot Japonska do leta 1989. Bila je zanesljiva ameriška zaveznica, a se je zadrževala ob robu konfrontacij. To ji je med drugim omogočalo osredotočanje na gospodarski razvoj.
