Hladnokrvni Švedi hladnokrvno nad covid-19

Poletni dan sredi Stockholma: dolga vrsta ljudi, ki čakajo na vstopnice za zakladnico v kleti švedske kraljeve palače. Vsi stojijo skupaj, nihče ne nosi zaščitne maske, zelo sproščeno se kratkočasijo s pogovarjanjem. Nedaleč od tod, na Velikem trgu (Stortorget), najstarejšem trgu v najstarejšem delu švedske prestolnice Gamla Stanu, prav tako trume ljudi brez mask in pogosto s premajhno medsebojno razdaljo. Stockholm je videti, kot da pandemije covida-19 ne bi bilo in turist – z masko – se tam počuti rahlo nelagodno.



Sproščena slika se vedno znova ponavlja vsepovsod po švedski prestolnici, saj ne samo na prostem, ampak tudi v lokalih veljajo zelo ohlapni ukrepi, ki ne priporočajo nošenja mask. Na mestnem avtobusu ali podzemni železnici so ljudje z zaščitnimi maskami zelo redke izjeme, in še ti so skoraj praviloma tuji turisti. V piceriji v mestnem središču prav tako nihče ni nosil maske, v bližnjem nakupovalnem središču, kjer je bilo več gneče, se je slika ponovila.



Priporočila švedske agencije za zdravje in švedske vlade, ki ta priporočila stroke le redko spreminja ali dopolnjuje, so od začetka julija pravzaprav zelo splošna. Strokovnjaki ljudem priporočajo redno umivanje rok, medsebojno razdaljo, če je le mogoče, naj ljudje namesto javnega prevoza hodijo peš ali se vozijo s kolesi, ob znakih okužbe naj ostanejo doma in se osamijo, če je le mogoče, naj ljudje delajo od doma... Tudi konkretne omejitve so zelo sproščene. V lokalih je lahko za eno mizo največ osem oseb, dovoljena so večja druženja do petdeset oseb v zaprtih prostorih, prireditev v dvoranah s sedeži se lahko udeleži do 300 ljudi, na prostem brez sedežev 600, s sedeži pa 3000. Na protestnih zborovanjih – čeprav tam običajno ni sedežev – na prostem se lahko zbere do 1700 ljudi. Nikjer ni nobenega preverjanja pogojev PCT. Švedi zaupajo v stroko in se držijo priporočil.

Nova priporočila?

A ni dvoma, da bodo prebivalci Stockholma takoj, ko bo in če bo vlada zaostrila ukrepe, te tudi dosledno upoštevali. Na Švedskem je zaupanje v strokovne institucije namreč zelo visoko in vlada ne potrebuje groženj in kazni, ampak so vedno dovolj priporočila. Sedanja sproščenost tako ni posledica upora ali naveličanosti ljudi, ampak sproščenosti stroke, ki je na začetku poletja ocenila, da podatki o številu novih okužb to dovoljujejo. Zdaj sicer število okužb tudi na Švedskem, tako kot povsod po Evropi, znova narašča in agencija za zdravje bo morda že prihodnji teden uvedla nova priporočila. A stanje še ni alarmantno, poleg tega so letos na Švedskem precepili že pomemben delež prebivalstva. Z vsaj enim odmerkom je bilo cepljenih že več kot 80 odstotkov prebivalcev, z obema pa skoraj 57 odstotkov, tako da v prihajajočem valu ne pričakujejo tako hudih posledic, kot so bile na začetku pandemije.



Sicer pa se je Švedska kljub zelo kritiziranemu začetnemu sproščenemu spopadanju s pandemijo brez zapiranja javnega življenja in dela in kljub začetni visoki smrtnosti okuženih v povprečju odrezala bolje od Slovenije.



Po skupnem številu mrtvih na milijon prebivalcev se je s 1438 med vsemi državami sveta uvrstila na 39. mesto, Slovenija pa z 2132 umrlimi na milijon prebivalcev veliko višje, na 15. mesto. Tudi po skupnem številu potrjenih primerov okužbe na milijon prebivalcev je Švedska na boljšem od Slovenije. Slovenija je s 125.000 primeri na milijon prebivalcev na desetem, Švedska pa s 109.000 primeri na milijon prebivalcev na osemnajstem mestu.

Eksperiment odgovornih državljanov

Švedska je bila posebej lani ves čas na radarju sveta, saj je ubrala drugačen – bolj sproščen – pristop k epidemiji. Umrljivost je dolgo kazala nespodbudno sliko, sploh v primerjavi s sosednjimi državami, ki so zaprle svoje meje in uvajale stroge zajezitvene ukrepe. A vodstvo švedske agencije za javno zdravje je vztrajalo, češ da je z virusom povezanih preveč neznank, pri tem so poudarjali tudi edinstvene vidike švedskega življenja, vključno z velikim številom ljudi, ki živijo sami, ter veliko zaupanje prebivalstva v vlado. Teza glavnega epidemiologa Andersa Tegnella je bila, da s popolno ustavitvijo gospodarskega in družbenega življenja ne premagamo virusa, ampak zgolj odložimo njegovo širjenje. Po njegovem strogi ukrepi lahko povzročijo tudi več škode kot koristi.



Tako se je vlada premiera Stefana Löfvena odločila, da ne bo ustavila gospodarstva in uvedla strogih ukrepov socialnega distanciranja. Vrtci, šole, lokali, restav­racije, gledališča in galerije so ostali odprti, država je stavila na zdrav razum posameznikov, da bodo ob prvih znakih okužbe z virusom naredili vse, da ne bodo prenašalci. A kot je za Delo lani spomladi  povedala Zala Pezdir, ki na Švedskem živi že več kot desetletje, je bilo priporočil stroke kar precej in so bila tudi precej specifična. Od napotkov za urejanje učilnic, osebno higieno in higieno prostorov do tabel za ocenjevanje tveganja širjenja epidemije v posamičnih gostinskih lokalih in priporočil za samoizolacijo osebam nad 70 let. »Nad vsako restavracijo, knjižnico in nad vsakim posameznikom visi teža soodgovornosti za nadaljnji razvoj epidemije. To nam je po svoje povedal tudi premier v svojem televizijskem govoru državljanom.«

Večina Švedov je tako ponotranjila ta pogled, švedska znanstvena skupnost pa je bila razdeljena. Skupina znanstvenikov je namreč poskušala prisiliti vlado, da bi spremenila pristop in sprejela strožje ukrepe, kritičen je bil tudi švedski kralj. Jeseni, tako kot v drugih državah, pa so tudi na Švedskem uvedli dodatne omejitve, kot denimo prepoved točenja alkohola po deseti uri zvečer in omejitev zbiranja na prostem na največ osem oseb. A Švedska je bila in ostaja ena redkih držav, ki ne priporoča splošnega nošenja mask. Utemeljitev: pomanjkanje dokazov o njihovi učinkovitosti in strah, da bi se maske lahko uporabile kot izgovor, da se ljudje ob okužbi ne bi izolirali.
»Vse dosedanje študije kažejo, da je veliko bolj pomembno ohranjanje razdalje,« je večkrat na medijska vprašanja odgovoril Tegnell.