Zelenskega »boli« Macronovo in Scholzevo izogibanje izrazu genocid

21.37 Zelenskega »boli« Macronovo in Scholzevo izogibanje izrazu genocid

Voditelja Francije in Nemčije nista želela slediti predsedniku ZDA Joeju Bidnu in ravnanja Rusije v Ukrajini označiti kot genocid, zato sta si prislužila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Je pa kanadski premier Justin Trudeau danes dejal, da je imel Biden »prav«, ko je ruske napade v Ukrajini označil s to besedo.

Francoski predsednik Macron in nemški kancler Scholz sta v odzivu na torkove besede Bidna izpostavila, da tovrstne verbalne eskalacije zagotovo ne bodo pomagale končati vojne, in nista želela ponoviti obtožbe o genocidu nad Ukrajinci. Oba sta sicer izpostavila, da gre za grozljivo vojno in da so bili zagotovo storjeni vojni zločini.

Scholz je obenem zavrnil možnost obiska v Kijevu. Ta tema se je odprla, potem ko so Ukrajinci v torek nakazali, da nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier zaradi svojih Rusiji naklonjenih stališč v preteklosti tam ni dobrodošel, da pa so odprti za obisk Scholza.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je odklonilno stališče evropskih voditeljev glede uporabe izraza genocid označil kot razočaranje. Zelenski, ki je ponoči hitro pohvalil Bidnove besede, pa je nocoj izjavil, da so takšna stališča za Ukrajince »zelo boleča« in da se bo o njih pogovoril z Macronom.

20.00 Mednarodne organizacije opozarjajo na večplastno krizo zaradi vojne v Ukrajini

Voditelji več najpomembnejših mednarodnih organizacij so pozvali k nujnim ukrepom za reševanje vedno bolj nezanesljive oskrbe s hrano, predvsem v revnih državah. Opozorili so tudi na večplastno krizo zaradi vojne v Ukrajini, ki je prinesla naraščajoče cene energentov in hrane ter tako povzroča negotovost po vsem svetu.

Vodje Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovnega programa ZN za hrano (WFP) in Svetovne trgovinske organizacije (WTO) so v skupni izjavi zapisali, da je »zelo pomembno, da hitro in usklajeno zagotovimo podporo državam, ki nimajo zagotovljene preskrbe s hrano«.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino in zahodnih sankcij proti Moskvi so se v zadnjih tednih cene energentov in hrane močno dvignile, rast cen zemeljskega plina pa je vplivala tudi na proizvodnjo gnojil, kar posledično škoduje kmetom.V nekaterih državah so zaradi visokih cen že izbruhnili protesti. 

Organizacije so mednarodno skupnost pozvale, naj zagotovi sredstva za nujno oskrbo s hrano, varnostno mrežo za najrevnejše ter poveča kmetijsko proizvodnjo. Medtem ko so revne države najbolj izpostavljene krizi, so vse bolj ogrožene tudi države s srednjimi dohodki, še dodajajo.

Podoben poziv je izrazil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. »Kar 1,7 milijarde ljudi, od katerih jih tretjina že tako živi v revščini, je zdaj zelo izpostavljenih motnjam v prehranskem, energetskem in finančnem sistemu, ki še povečujejo revščino, lakoto, socialno in politično nestabilnost,« je opozoril.

18.33 Rusija zavrnila zamenjavo ukrajinskih vojakov za zajetega proruskega politika

Rusija je Ukrajino opozorila, naj se »pazi«, potem ko je ta v torek aretirala proruskega politika Viktorja Medvedčuka. V Kremlju so zavrnili ponudbo Kijeva, da Medvedčuka zamenjajo za zajete ukrajinske vojake, in obenem posvarili, da bi se lahko že kmalu v zaporu znašli tisti, ki ga zadržujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinska varnostna služba je v torek sporočila, da je aretirala Medvedčuka - vidnega proruskega poslanca, v preteklosti enega najvplivnejših ukrajinskih politikov ter hkrati enega najbogatejših ljudi v Ukrajini, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za zelo kontroverzno osebnost, med drugim naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin tudi boter njegovi hčerki.

Nekaj dni po začetku ruske invazije je Medvedčuk pobegnil iz hišnega pripora, sedaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele. Že lani so v Ukrajini proti njemu sprožili postopek zaradi izdaje in poneverb, sam pa vse obtožbe zanika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je objavil fotografijo Medvedčuka v ukrajinski uniformi in z rokami v lisicah, je danes Rusiji ponudil njegovo zamenjavo za zajete ukrajinske vojake. »Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so sedaj v ruskem ujetništvu,« je dejal v video nagovoru, objavljenem na Telegramu.

S tem pa je izzval ostro reakcijo Moskve. Najprej se je oglasil nekdanji predsednik in premier Rusije, zdaj pa namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev. »Te spake, ki same sebe označujejo za ukrajinske oblasti, pravijo, da želijo iz Medvedčuka izsiliti priznanje, hitro in pošteno, ga obsoditi in ga nato zamenjati za vojne ujetnike (...) Ti ljudje bi morali paziti in ponoči dobro zaklepati vrata, da ne bodo sami postali tisti, ki se jih bo izmenjevalo,« je bil oster Medvedjev.

18.25 Glavni tožilec ICC: Ukrajina je »prizorišče zločina«

Ukrajina je »prizorišče zločina«, je danes ob obisku v ukrajinskem mestu Buča opozoril glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. Da so ruske sile v invaziji na Ukrajino verjetno zagrešile zločine proti človeštvu, pa v svojem poročilu opozarja neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

»Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da so storjena kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča,« je ob obisku Buče po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Khan.

Buča je prizorišče umorov več sto civilistov, razsežnosti grozodejstev pa so se pokazale potem, ko so se pred dobrim tednom iz krajev v okolici Kijeva umaknile ruske sile.

Ukrajina za poboje civilistov krivi ruske sile, Rusija pa odgovornost za smrt civilistov zanika. Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek poročila o tem, da so ruski vojaki odgovorni za poboje civilistov, zavrnil kot »ponarejena«.

»Moramo prebiti meglo vojne, da pridemo do resnice. To zahteva neodvisno, nepristransko preiskavo,« pa je danes dejal Khan. Kot je dodal, naj bi v mestu začela delati forenzična ekipa ICC, »da se lahko resnično prepričamo, da bomo ločili resnico od fikcije«.

Ruske čete so v invaziji na Ukrajino verjetno zagrešile zločine proti človeštvu, pa ugotavlja neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poročilo treh pravnikov iz Avstrije, Švice in Češke je naročilo 45 držav članic Ovseja in je bilo objavljeno danes na Dunaju. Trije izvedenci niso izrekli pravnomočne sodbe o tem, ali so bili storjeni zločini proti človeštvu. Vendar pa so opozorili, da nekateri vzorci ruskega nasilja »verjetno izpolnjujejo to kvalifikacijo.«

Ti vzorci vključujejo ciljne poboje in ugrabitve civilistov, vključno z novinarji in uradniki. Po splošni definiciji se razširjeni ali sistematični napadi na civiliste štejejo za zločine proti človeštvu. Kot navaja poročilo, so ruske enote očitno kršile svojo dolžnost varovanja civilistov. V nasprotnem primeru bi bilo število žrtev veliko manjše, uničenih pa bi bilo veliko manj domov, bolnišnic in šol

18.00 Štirje predsedniki ob obisku v Ukrajini obsodili vojne grozote

Predsedniki Poljske, Estonije, Litve in Latvije so danes obiskali območja v Ukrajini, ki so jih tekom ruske invazije pretresle vojne grozote. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob obisku mesta Borodjanka blizu Kijeva dejal, da je kraj »prežet z bolečino in trpljenjem,« poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Poljske so pred tem sporočili, da so se Nauseda in preostali voditelji - poljski predsednik Andrzej Duda, estonski predsednik Alar Karis in predsednik Latvije Egils Levits - sestali v poljskem mestu Rzeszow blizu meje z Ukrajino, preden so se skupaj vkrcali na vlak za Kijev. Namen obiska naj bi bil izraziti podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v boju proti ruski invaziji.

Protestniki proti skrajni desničarki Marine Le Pen. FOTO: Emmanuel Dunand/AFP

16.45 Francoska predsedniška kandidatka za zbližanje z Rusijo

Kandidatka skrajne desnice za francosko predsednico Marine Le Pen se je danes zavzela za zbližanje Nata in Rusije, ko bo konec vojne v Ukrajini. Na novinarski konferenci, posvečeni zunanji politiki, je tudi napovedala, da bo, če bo postala predsednica, Francijo znova umaknila iz skupnega poveljstva Nata.

Le Penova je bila v preteklosti znana po tesnih povezavah z Rusijo in njenim predsednikom Vladimirjem Putinom. Danes je na vprašanje v zvezi s tem dejala, da si je vedno prizadevala zgolj za zaščito francoskih interesov. Na vprašanje o posojilu, ki ga je njena stranka leta 2014 dobila pri ruski banki, je odgovorila, da ga še vedno vračajo. Za letošnjo kampanjo je sicer, kot piše časnik Le Monde, Le Penova dobila 10 milijonov evrov posojila pri madžarski banki.

16.17 Unesco: V Ukrajini zaradi vojne poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti

V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije 24. februarja poškodovanih skoraj sto kulturnih in verskih znamenitosti, je danes sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Zadnja ocena po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predstavlja skoraj podvojitev prejšnjih Unescovih številk, zaradi česar se še krepijo bojazni pred posledicami vojne na ukrajinsko kulturno dediščino.

»Številko sto poškodovanih ali popolnoma uničenih znamenitosti bomo dosegli v četrtek ali petek. Davi smo bili pri 98 znamenitostih in spomenikih iz osmih ukrajinskih regij,« je v pogovoru za AFP povedal direktor svetovne dediščine pri Unescu Lazare Eloundou Assomo. Dodal je, da to velja za številne znamenitosti, od katerih so nekatere iz zgodnjega srednjega veka, druge so veljale za znamenitosti zgodnje sovjetske arhitekture.

»Število bi se lahko še povišalo,« je opozoril Eloundou Assomo in dejal, da je dostop do nekaterih območij mogoč šele sedaj, nekatera druga pa so prizorišče okrepljenih spopadov. »Za nekatere znamenitosti in spomenike bo potreben čas za obnovo, drugih verjetno sploh ne bo mogoče obnoviti,« je še dejal. Hkrati je opozoril, da je kakršenkoli napad na stavbe z modrim Unescovim znakom, ki označuje kulturno dediščino, »kršitev mednarodnega prava in bi ga lahko obravnavali tudi kot vojni zločin«.

Med potrjeno poškodovanimi stavbami ni nobene s seznama Unescove svetovne dediščine v Ukrajini, kamor spadajo katedrala Svete Sofije v ukrajinski prestolnici Kijev ter stavbe samostana Kijevsko-Pečerska lavra, ki so znane tudi kot Kijevski samostan v jamah. V hudih spopadih je bilo poškodovano zgodovinsko središče ukrajinskega mesta Černigiv, ki je na poskusnem Unescovem seznamu, kar pomeni, da Ukrajina želi, da se zanj začne postopek za vpis na seznam svetovne dediščine.

Unesco sicer za preverjanje informacij, ki jih posredujejo ukrajinske oblasti, uporablja satelitske posnetke in poročila prič s kraja dogodka. 

Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, skupaj z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenila skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam. FOTO: Anatolii Stepanov/Afp

15.47 Svet EU odobril dodatnih 500 milijonov evrov za vojaško pomoč Ukrajini

Evropska unija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in opreme, je sporočil svet EU. Ključno je, da Unija okrepi vojaško podporo Ukrajini, medtem ko se Rusija pripravlja na novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenila skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam.

»Medtem ko se Rusija pripravlja na ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je ključno, da nadaljujemo in okrepimo našo vojaško podporo Ukrajini, da zaščitimo njeno ozemlje in prebivalstvo ter preprečimo nadaljnje trpljenje,« je opozoril Borrell ter poudaril, da bodo prihodnji tedni odločilni.

Denar bo namenjen za financiranje osebne zaščitne opreme, kompletov prve pomoči in goriva ter orožja za obrambne namene, so sporočili iz sveta EU.

Prvi paket vojaške pomoči v višini 500 milijonov evrov je bil odobren konec februarja, marca pa mu je sledil še drugi.

Sredstva za vojaško pomoč bo EU namenila iz lani vzpostavljenega evropskega mirovnega instrumenta, ki omogoča financiranje operativnih vojaških ali obrambnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi orožja. V tem skladu je okoli pet milijard evrov za obdobje do leta 2027.

15.09 Bruselj članice poziva k pomoči Ukrajini pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov

Evropska komisija je države članice Evropske unije pozvala, naj Ukrajini pomagajo pri preiskovanju domnevnih vojnih zločinov, storjenih med rusko invazijo. Pri tem je napovedala predlog za okrepitev mandata Eurojusta, da bi lahko zbiral dokaze o vojnih zločinih.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v torek zvečer pravosodnim ministrom držav članic poslal pismo, v katerem jih je pozval k nadaljnji koordinaciji na politični ravni pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, je danes sporočil tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand. Posredoval jim je seznam zahtev, ki ga je prejel od ukrajinskega tožilstva. Ta med drugim vključuje pošiljanje preiskovalcev za dokumentiranje vojnih zločinov, forenzikov ter opreme za varno shranjevanje dokazov. »Države pozivamo, da pomagajo pri teh zahtevah, mi pa bomo nadaljevali koordinacijo pomoči,« je povedal Wigand.

Komisija je poleg tega po njegovih besedah začela pripravo predloga dopolnitve uredbe o evropski agenciji za pravosodno sodelovanje Eurojust. Spremembe bi agenciji omogočile zbiranje in shranjevanje dokazov o vojnih zločinih. Gre za zvočne in videoposnetke, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije. Dodal je, da bodo predlog predstavili v prihodnjih dneh.

EU in Ukrajina sta sicer ustanovili tudi skupno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu. Za to so se odločili, potem ko so ukrajinsko in mednarodno javnost v začetku meseca pretresli poročila in prizori o domnevnih ruskih pobojih civilistov v mestu Buča severovzhodno od Kijeva. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih ukrajinskih mest.

14.10 V Ukrajini doslej evidentirali okrog 1900 ubitih civilistov

V Ukrajini po umiku ruskih sil z območja prestolnice Kijev že več dni odkrivajo trupla civilistov, ki so jih za seboj pustile odhajajoče ruske sile. Doslej so v ZN uradno evidentirali približno 1900 ubitih civilistov v vsej Ukrajini, med katerimi je po podatkih ukrajinskih oblasti tudi 191 otrok, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po umiku ruske vojske z območja Kijeva so na ukrajinskih ozemljih v okolici Kijeva, ki so jih zasedali Rusi, našli trupla več sto civilistov. »Število odkritih in pregledanih trupel civilistov je že preseglo 720,« je v torek zvečer sporočil načelnik lokalne policije Andrij Njebitov. Še 200 ljudi je pogrešanih.

Ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova je v nedeljo sicer omenila 1222 ubitih civilistov v regiji Kijev. Medtem so danes iz tožilstva sporočili še, da so ruski vojaki v vasi Pravdine na jugu Ukrajine v hiši ustrelili šest moških in eno žensko, nato pa stavbo razstrelili, da bi skrili dokaze.

Združeni narodi so od začetka ruske invazije na Ukrajino uradno našteli okoli 1900 ubitih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Vendar pa jim do zdaj še ni uspelo zabeležiti vseh mrtvih.

Medtem konstantno prihajajo na dan tudi nova poročila o odkritjih trupel, pokopih in množičnih grobovih. V mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine so pokopali že približno 400 civilistov, je v torek sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj.

»Jame kopljejo s traktorjem, pokopani pa so sistematizirani v registru. V 48 dneh vojne smo pokopali približno 400 ljudi,« je dejal guverner, s čimer je imel v mislih civiliste, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v bližnjem mestu Lisičansk so po njegovih besedah mrtve pokopavali v množičnih grobiščih.

Smrtne žrtve pa so seveda tudi na drugi strani. Oblasti v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro, ki se je večinoma izognilo spopadom, so v sredo sporočile, da so v tamkajšnjih mrtvašnicah shranjena trupla več kot 1500 ruskih vojakov.

»V mrtvašnicah v Dnipru leži več kot 1500 mrtvih ruskih vojakov, trupel pa nihče noče pobrati,« je novinarjem povedal podžupan Dnipra Mihail Lisenko. Dodal je, da upa, da bodo ruske matere lahko prišle po svoje sinove.

V Ukrajini je zaradi vojne umrlo tudi precejšnje število otrok. »Z današnjim dnem je bilo v Ukrajini zaradi ruske agresije prizadetih več kot 540 otrok, 191 otrok je bilo ubitih, več kot 349 pa ranjenih,« je ukrajinsko generalno državno tožilstvo zapisalo na telegramu.

Po podatkih Unicefa je moralo zaradi vojne svoje domove zapustiti dve tretjini ukrajinskih otrok. To je približno 2,8 milijona od skupno 7,5 milijona Ukrajincev, ki so mlajši od 18 let, vključno z notranje razseljenimi osebami in tistimi, ki so državo zapustili.

13.55 V Mariupolju naj bi se predalo več kot tisoč ukrajinskih vojakov

Ruske sile nadaljujejo napade na oblegano pristaniško mesto Mariupolj na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi se po navedbah ruskega obrambnega ministrstva predalo več kot tisoč ukrajinskih vojakov. Ukrajinska stran je te navedbe zavrnila, poročajo tuje tiskovne agencije.

»V mestu Mariupolj je 1026 pripadnikov 36. brigade ukrajinske mornarice prostovoljno odložilo orožje in se predalo,« je danes sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Kot je dodal, je med ujetniki 162 častnikov in 47 žensk.

Po njegovih besedah naj bi se ukrajinski vojaki predali enotam ruske vojske in separatistom iz Donecka med spopadi v bližini metalurškega obrata.

Ukrajinski viri informacij o predaji ukrajinskih vojakov niso potrdili. Po besedah svetovalca ukrajinskega predsednika Oleksija Arestoviča je nekaterim marincem, ujetim v tem metalurškem obratu, uspelo pobegniti in so se pridružili bataljonu Azov.

Borcem nacionalističnega bataljona Azov, ki je zdaj del ukrajinskih oboroženih sil, je v zadnjih nekaj tednih uspelo ubraniti žepe obleganega mesta kljub pomanjkanju orožja.

Pred pričakovano večjo ofenzivo Moskve na vzhodu Ukrajine je sicer Konašenkov v svojem dnevnem poročilu o razmerah poročal tudi o novih raketnih napadih ruskih letal in vojaških ladij. Med drugim so ruske enote zadele dve veliki skladišči orožja. Kot je dejal, je bilo v Ukrajini uničenih 46 drugih vojaških ciljev, napadi pa se bodo nadaljevali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

13.00 Macron: Svetovni voditelji bi morali biti previdni pri vojnem besednjaku

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes opozoril, da bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V pogovoru za francosko televizijo France 2 ni želel ponoviti obtožb ameriškega predsednika Joeja Bidna, da Rusija izvaja genocid nad Ukrajinci.

»Rekel bi, da je Rusija enostransko sprožila najbolj brutalno vojno, da je zdaj ugotovljeno, da je vojne zločine zagrešila ruska vojska, in da je zdaj treba najti odgovorne in jih postaviti pred sodišče,« je dejal Macron.

»To, kar se dogaja, je noro, to je neverjetno brutalno,« je dodal. »A hkrati gledam na dejstva in se želim čim bolj potruditi, da bi še naprej lahko ustavili to vojno in obnovili mir. Nisem prepričan, da verbalna eskalacija temu služi,« je dejal Macron.

10.30 V Ukrajini zaradi ruskih napadov danes brez humanitarnih koridorjev

Ukrajinske oblasti so sporočile, da zaradi ruskih blokad in kršitev premirja danes ne bodo mogle odpreti humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest. Ruske sile kršijo pravila mednarodnega prava, zato so razmere nevarne, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

»Žal danes ne bomo odpirali humanitarnih koridorjev. V regiji Zaporožje so okupatorji blokirali avtobuse, v regiji Lugansk pa kršijo premirje,« zato bi bilo prenevarno vzpostavljati humanitarne koridorje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorila na telegramu.

Na evakuacijo iz Mariupolja, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile in je tarča močnega obstreljevanja in zračnih napadov, po navedbah ukrajinskih oblasti še vedno čaka več kot 100.000 ljudi. FOTO: Dimitar Dilkoff/AFP

»Ne samo da okupatorji ne spoštujejo standardov mednarodnega humanitarnega prava, ampak tudi ne morejo ustrezno nadzorovati svojih ljudi na terenu. Vse to ustvarja tako stopnjo nevarnosti (...), da danes ni mogoče odpreti humanitarnih koridorjev,« je opozorila.

V zadnjih nekaj dneh so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi.

Na evakuacijo iz Mariupolja, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile in je tarča močnega obstreljevanja in zračnih napadov, medtem po navedbah ukrajinskih oblasti še vedno čaka več kot 100.000 ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi od začetka ruske invazije na Mariupolj umrlo 21.000 civilistov, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

8.15  Rusija nadaljuje napade na Mariupolj

Ruska vojska nadaljuje obstreljevanje mesta Mariupolj in glede na navedbe ukrajinske vojske načrtuje ofenzivo na tamkajšnjo jeklarno Azovstal, kjer naj bi bili ukrajinski vojaki.

Med rusko in ukrajinsko vojsko se krepijo spopadi za nadzor nad strateškim Mariupoljem na jugu države. Mesto je od začetka marca tarča intenzivnega ruskega bombardiranja, ki se glede na današnje poročilo generalštaba ukrajinske vojske nadaljuje.

V bitki za Mariupolj je daj ena od osrednjih točk postala jeklarna Azovstal, napad na katero naj bi zdaj pripravljala ruska vojska. Obsežen industrijski kompleks namreč več tisoč ukrajinskih vojakov, ki ostajajo v obleganem mestu, uporablja kot eno od baz, poroča britanski BBC.

V bitki za Mariupolj je zdaj ena od osrednjih točk postala jeklarna Azovstal, napad na katero naj bi zdaj pripravljala ruska vojska. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

V začetku tedna so se pojavila tudi poročila, češ da je Rusija območje jeklarne napadla s kemičnim orožjem, a te navedbe še niso bile potrjene. Da še ni povsem jasno, kakšno snov naj bi ruska stran nedavno uporabila nad mestom, je ponoči dejal tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki dodaja, da ni mogoče izvesti celovite preiskave.

Je pa od mednarodne skupnosti terjal ukrepe proti morebitni ruski uporabi kemičnega orožja. »Odzovite se preventivno! Kajti po uporabi orožja za množično uničevanje odziv ne bo spremenil ničesar več,« je dejal po poročanju britanskega BBC.

Zatrdil je še, da so ruske sile od začetka invazije pred 48 dnevi utrpele nenadomestljive izgube.

Rusija, ki naj bi podcenjevala odpor ukrajinskih sil, se je medtem že v celoti umaknila z območja prestolnice Kijev in krepi navzočnost na vzhodu države, kjer naj bi pripravljala silovito ofenzivo za zavzetje regij Doneck in Lugansk.

Glede na poročila in satelitske posnetke, ki jih navaja BBC, Rusija kopiči enote in opremo ob meji z Ukrajino, znotraj Ukrajine pa krepi operacije okrog mesta Izjum in pripravlja napade proti Slovjansku.

8.15  Ukrajina prijela proruskega politika

Ukrajinske sile so v torek poročale o zajetju vidnega proruskega poslanca in enega najbogatejših ljudi v Ukrajini Viktorja Medvedčuka, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za kontroverzno osebnost. Po začetku ruske invazije je pobegnil iz hišnega pripora, zdaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele.

Zelenski, ki je objavil njegovo fotografijo v ukrajinski uniformi in z rokami v lisicah, je danes ponudil njegovo zamenjavo za zajete ukrajinske vojake. »Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so zdaj v ruskem ujetništvu,« je dejal v videonagovoru, objavljenem na Telegramu.

6.30 Joe Biden: Ruska vojska je zagrešila genocid 

Ameriški predsednik Joe Biden vztraja pri stališču, da so ruske sile med vojno v Ukrajini zagrešile genocid.

»Čedalje bolj jasno postaja, da Putin poskuša izbrisati idejo, da je sploh mogoče biti Ukrajinec. Vse več je dokazov za to,« je dejal v pogovoru z ameriškimi novinarji.

»Naj se odvetniki odločijo, ali je to prava opredelitev, vendar se mi to početje zagotovo zdi genocid,« je dodal.

»Naj se odvetniki odločijo, ali je to prava opredelitev, vendar se mi to početje zagotovo zdi genocid,« je dejal ameriški predsednik. FOTO: Alexander Drago/Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nemudoma pozdravil izjavo. Na twittterju je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, da storijo podobno. ZN sicer genocid opredeljujejo kot dejanja z namenom uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali deloma.

Po opredelitvi dejanj za genocid bi morali glede na pogodbo slediti ukrepi držav članic mednarodne pogodbe proti genocidu, katere članica so ZDA.

Spomnimo, Biden je ruskega predsednika Vladimirja Putina pred enim tednom označil za »vojnega zločinca« in dejal, da bo pozval k sojenju za vojne zločine, saj se globalno ogorčenje nad trditvami o ubojih civilistov, ki jih izvajajo ruski vojaki v ukrajinskem mestu Buča, še naprej povečuje. »Moramo zbrati informacije. Ukrajini moramo še naprej zagotavljati orožje, ki ga potrebuje za nadaljevanje boja, in pridobiti moramo vse podrobnosti za sojenje za vojne zločine. Ta tip je brutalen in to, kar se dogaja v Buči, je nezaslišano,« je tedaj dejal.