Julian Assange do nadaljnjega ostaja za zapahi
Čeprav je londonsko sodišče zavrnilo zahtevo za njegovo izročitev ZDA, bo ustanovitelj Wikileaksa v priporu ostal do razpleta pritožbenega postopka.
Odpri galerijo
Britansko prvostopenjsko sodišče je zavrnilo prošnjo za pogojno izpustitev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea iz pripora, kjer bo ostal vse do razpleta pritožbenega postopka v zvezi s procesom njegove izročitve ZDA.
Sodišče v Londonu je v ponedeljek zavrnilo zahtevo za Assangeevo izročitev, in sicer zaradi njegovega slabega duševnega zdravja in nagnjenosti k samomoru.
Obramba je posledično danes vložila prošnjo za njegov pogojni izpust iz pripora, ki pa ji okrožna sodnica Vanessa Baraitser ni ugodila, saj po njeni oceni obstaja velika verjetnost, da bi Assange kršil pogoje predčasne izpustitve, tako kot je to že storil v preteklosti.
Assange bi se moral leta 2012 med svojo začasno izpustitvijo iz pripora pojaviti na sodišču, a se je namesto tega zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je nato ostal do leta 2019, ko ga je britanska policija aretirala. Sodnica je v svoji današnji odločitvi poudarila, da je obtoženi kot razlog za kršenje pogojev pogojnega izpusta pred osmimi leti navedel nevarnost izročitve v ZDA, kjer mu grozi sojenje zaradi vdora v podatkovne baze ameriške vlade in izdaje ameriških vojaških skrivnosti.
Assangeevi odvetniki so med obravnavo vztrajali, da je položaj danes povsem drugačen kot leta 2012 in da njihova stranka nima nikakršnih razlogov za to, da zapusti Združeno kraljestvo, kjer ga ščiti vladavina prava. Ameriška stran je, nasprotno, poudarila, da je vrsta držav pripravljenih obtoženemu nemudoma ponuditi azil.
Sodišče v Londonu je v ponedeljek zavrnilo zahtevo za Assangeevo izročitev, in sicer zaradi njegovega slabega duševnega zdravja in nagnjenosti k samomoru.
Obramba je posledično danes vložila prošnjo za njegov pogojni izpust iz pripora, ki pa ji okrožna sodnica Vanessa Baraitser ni ugodila, saj po njeni oceni obstaja velika verjetnost, da bi Assange kršil pogoje predčasne izpustitve, tako kot je to že storil v preteklosti.
Assange bi se moral leta 2012 med svojo začasno izpustitvijo iz pripora pojaviti na sodišču, a se je namesto tega zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je nato ostal do leta 2019, ko ga je britanska policija aretirala. Sodnica je v svoji današnji odločitvi poudarila, da je obtoženi kot razlog za kršenje pogojev pogojnega izpusta pred osmimi leti navedel nevarnost izročitve v ZDA, kjer mu grozi sojenje zaradi vdora v podatkovne baze ameriške vlade in izdaje ameriških vojaških skrivnosti.
Assangeevi odvetniki so med obravnavo vztrajali, da je položaj danes povsem drugačen kot leta 2012 in da njihova stranka nima nikakršnih razlogov za to, da zapusti Združeno kraljestvo, kjer ga ščiti vladavina prava. Ameriška stran je, nasprotno, poudarila, da je vrsta držav pripravljenih obtoženemu nemudoma ponuditi azil.