Kanclerko skrbi vpliv Irana
Izraelski premier v Berlinu: »Mir bi prineslo palestinsko priznanje judovske države«
Odpri galerijo
Netanjahu bi moral biti v Haagu, ne pa v »Kanzleramtu«, piše na plakatu pred sedežem nemške vlade. Foto Reuters
Berlin – Izraelski premier je že primerjal Iran z Münchnom leta 1938, zdaj pa je o svojem videnju slabih namenov islamske diktature prepričeval voditeljico dedinje Hitlerjeve diktature. Po srečanju s kanclerko Angelo Merkel Benjamin Netanjahu potuje v Pariz in London.
Za krščanskodemokratsko kanclerko je po grozljivem zločinu proti človeštvu, kar pomeni šoa, partnerstvo z Izraelom dar zgodovine. Državi bosta še povečali gospodarsko sodelovanje in še posebej tehnološko, saj sta obe vodilni na svojih področjih, večji del pogovorov pa sta sogovornika kljub temu posvetila Iranu, ki ga je izraelski premier v preteklosti primerjal s Hitlerjevo Nemčijo. Angela Merkel je poudarila različna mnenja o koristnosti jedrskega sporazuma, saj Nemčija skupaj z drugimi evropskimi državami vztraja pri tem kljub odstopu ZDA predsednika Donalda Trumpa, tudi njo pa skrbi območni vpliv Irana, zlasti za varnost Izraela.
Napovedala je diplomatska prizadevanja pri vprašanju iranskih balističnih raket, Jemna in vojaške navzočnosti v Siriji, »da bi vrnili Iran z območij, ki mejijo na Izrael, ter znatno omejili njegove regionalne aktivnosti«. Izraelski premier prinaša v Evropo dokumente, ki naj dokažejo, da Iran ne namerava izpolniti teh zahtev. Obsežni materiali, ki jih je izraelska obveščevalna služba Mosad januarja zasegla v skrivnih teheranskih arhivih, naj bi dokazovali veliko obširnejše jedrske programe od tistih, ki so jih v Teheranu priznali ob sklenitvi sporazuma, med njimi tudi plemenitenje urana.
Tudi o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu se Netanjahu in Angela Merkel ne strinjata povsem, a je kanclerka omenila zlorabo otrok in civilnega prebivalstva v Gazi za akcije proti Izraelu, pogovarjala sta se tudi o ukrepih za pomoč palestinskemu ozemlju. Netanjahu se je kanclerki, ki je obstoj Izraela spet imenovala nemški »Staatsräson«, zahvalil tudi za zavzemanje za izraelsko varnost in prihodnost. Spomnil je na izjavo iranskega verskega voditelja Alija Hameneija tik pred njegovim obiskom v Berlinu, da je Izrael rak, ki ga je treba premagati in tudi bo premagan. »Da nekdo v 21. stoletju govori o uničenju Izraela, o poboju še več milijonov Judov! Iran kliče k našemu uničenju in si prizadeva za jedrsko orožje, da bi ta genocid tudi uresničil, to je dejstvo.« Zanj je najpomembnejše, da Iran ne pridobi jedrske bombe. »Tega ne bomo dovolili!«
Netanjahu je opozoril tudi na krepitev iranske vojaške moči v izraelskem preddverju, v Siriji, kjer so že bili oboroženi spopadi. Gre za šiitske vojaške sile v prevladujoče sunitski državi, je opozoril tudi na verske vidike širjenja iranskega vpliva. »To bo zanetilo še eno versko vojno, tokrat v Siriji, rezultat pa bo še več beguncev.« Denar za to, pa tudi za vmešavanje v Jemnu in Libanonu ter sponzoriranje mednarodnega terorizma, Iran po prepričanju izraelskega premiera dobiva iz jedrskega sporazuma. Poudaril je, da se z Nemčijo strinjajo o iranski agresiji, o vsem drugem pa dialog poteka naprej.
Voditelja se ne strinjata o jeruzalemskem vprašanju, saj Netanjahu tudi evropske države poziva, naj ga tako kot ZDA priznajo za izraelsko prestolnico. Na novinarsko vprašanje, zakaj si je lahko Nemčija za prestolnico izbrala Berlin, Izrael pa si ne bi smel Jeruzalema, je kanclerka odgovorila, da je Nemčija dobila pravico do združitve z mednarodnim sporazumom in za to si prizadeva tudi pri rešitvi dveh držav za Izrael in Palestince. Netanjahu je prepričan, da sožitja in rešitve dveh držav ne sprejemajo Palestinci. Takoj ko so zapustili Gazo, jo je Hamas spremenil v vojaško utrdbo, iz katere izstreljujejo na tisoče raket na Izrael, poskušajo ga zavzeti z množicami. Njegova država si na Zahodnem bregu ne more privoščiti še enega palestinskega ozemlja, ki bi ga spremenili v bazo za napade nanj.
Po prepričanju izraelskega voditelja ni največji problem palestinska država, saj jo vedno znova predlagajo, problem so palestinske izjave, da znotraj nobenih meja nikoli ne bodo sprejeli judovskega prebivalstva. »Mir bi prineslo dokončno palestinsko priznanje lastne države za judovsko tam, kjer je njihova dedna domovina.« Izraelski premier je navedel napredek pri odnosih s »preostalimi Arabci«, ki jih je konec koncev 99 odstotkov, »in prav mogoče je, da bomo najprej dosegli soglasje z Arabci, čeprav bo trajalo, da bomo dosegli soglasje tudi s Palestinci.«
Izraelski politik se je zahvalil Nemčiji za odločen boj proti antisemitizmu, ki se vse bolj razrašča s prihodom beguncev iz islamskih držav. Da se tudi v Nemčiji vsi ne strinjajo z zgodovinskimi lekcijami, je spet pokazal voditelj nacionalistične Alternative za Nemčijo Alexander Gauland. Hitler in nacionalsocialisti so zanj le »ptičji drek« v tisoč letih uspešne nemške zgodovine, je izjavil nemški nacionalist in povzročil vihar ogorčenja. V drugo vročo razpravo je na tiskovni konferenci s kanclerko z napovedjo kratkega srečanja z ameriškim veleposlanikom v Nemčiji dregnil izraelski premier. Veleposlanik Richard Grenell je namreč na desni platformi Breitbart napovedal prizadevanja za okrepitev konservativcev v Evropi in kot »rock zvezdo« hvalil avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza.
Za krščanskodemokratsko kanclerko je po grozljivem zločinu proti človeštvu, kar pomeni šoa, partnerstvo z Izraelom dar zgodovine. Državi bosta še povečali gospodarsko sodelovanje in še posebej tehnološko, saj sta obe vodilni na svojih področjih, večji del pogovorov pa sta sogovornika kljub temu posvetila Iranu, ki ga je izraelski premier v preteklosti primerjal s Hitlerjevo Nemčijo. Angela Merkel je poudarila različna mnenja o koristnosti jedrskega sporazuma, saj Nemčija skupaj z drugimi evropskimi državami vztraja pri tem kljub odstopu ZDA predsednika Donalda Trumpa, tudi njo pa skrbi območni vpliv Irana, zlasti za varnost Izraela.
Napovedala je diplomatska prizadevanja pri vprašanju iranskih balističnih raket, Jemna in vojaške navzočnosti v Siriji, »da bi vrnili Iran z območij, ki mejijo na Izrael, ter znatno omejili njegove regionalne aktivnosti«. Izraelski premier prinaša v Evropo dokumente, ki naj dokažejo, da Iran ne namerava izpolniti teh zahtev. Obsežni materiali, ki jih je izraelska obveščevalna služba Mosad januarja zasegla v skrivnih teheranskih arhivih, naj bi dokazovali veliko obširnejše jedrske programe od tistih, ki so jih v Teheranu priznali ob sklenitvi sporazuma, med njimi tudi plemenitenje urana.
Širjenje iranskega vpliva
Tudi o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu se Netanjahu in Angela Merkel ne strinjata povsem, a je kanclerka omenila zlorabo otrok in civilnega prebivalstva v Gazi za akcije proti Izraelu, pogovarjala sta se tudi o ukrepih za pomoč palestinskemu ozemlju. Netanjahu se je kanclerki, ki je obstoj Izraela spet imenovala nemški »Staatsräson«, zahvalil tudi za zavzemanje za izraelsko varnost in prihodnost. Spomnil je na izjavo iranskega verskega voditelja Alija Hameneija tik pred njegovim obiskom v Berlinu, da je Izrael rak, ki ga je treba premagati in tudi bo premagan. »Da nekdo v 21. stoletju govori o uničenju Izraela, o poboju še več milijonov Judov! Iran kliče k našemu uničenju in si prizadeva za jedrsko orožje, da bi ta genocid tudi uresničil, to je dejstvo.« Zanj je najpomembnejše, da Iran ne pridobi jedrske bombe. »Tega ne bomo dovolili!«
Netanjahu je opozoril tudi na krepitev iranske vojaške moči v izraelskem preddverju, v Siriji, kjer so že bili oboroženi spopadi. Gre za šiitske vojaške sile v prevladujoče sunitski državi, je opozoril tudi na verske vidike širjenja iranskega vpliva. »To bo zanetilo še eno versko vojno, tokrat v Siriji, rezultat pa bo še več beguncev.« Denar za to, pa tudi za vmešavanje v Jemnu in Libanonu ter sponzoriranje mednarodnega terorizma, Iran po prepričanju izraelskega premiera dobiva iz jedrskega sporazuma. Poudaril je, da se z Nemčijo strinjajo o iranski agresiji, o vsem drugem pa dialog poteka naprej.
Netanjahu se je kanclerki, ki je obstoj Izraela spet imenovala nemški »Staatsräson«, zahvalil tudi za zavzemanje za izraelsko varnost in prihodnost. FOTO: Markus Schreiber/AP
Jeruzalemsko vprašanje
Voditelja se ne strinjata o jeruzalemskem vprašanju, saj Netanjahu tudi evropske države poziva, naj ga tako kot ZDA priznajo za izraelsko prestolnico. Na novinarsko vprašanje, zakaj si je lahko Nemčija za prestolnico izbrala Berlin, Izrael pa si ne bi smel Jeruzalema, je kanclerka odgovorila, da je Nemčija dobila pravico do združitve z mednarodnim sporazumom in za to si prizadeva tudi pri rešitvi dveh držav za Izrael in Palestince. Netanjahu je prepričan, da sožitja in rešitve dveh držav ne sprejemajo Palestinci. Takoj ko so zapustili Gazo, jo je Hamas spremenil v vojaško utrdbo, iz katere izstreljujejo na tisoče raket na Izrael, poskušajo ga zavzeti z množicami. Njegova država si na Zahodnem bregu ne more privoščiti še enega palestinskega ozemlja, ki bi ga spremenili v bazo za napade nanj.
Po prepričanju izraelskega voditelja ni največji problem palestinska država, saj jo vedno znova predlagajo, problem so palestinske izjave, da znotraj nobenih meja nikoli ne bodo sprejeli judovskega prebivalstva. »Mir bi prineslo dokončno palestinsko priznanje lastne države za judovsko tam, kjer je njihova dedna domovina.« Izraelski premier je navedel napredek pri odnosih s »preostalimi Arabci«, ki jih je konec koncev 99 odstotkov, »in prav mogoče je, da bomo najprej dosegli soglasje z Arabci, čeprav bo trajalo, da bomo dosegli soglasje tudi s Palestinci.«
Izraelski politik se je zahvalil Nemčiji za odločen boj proti antisemitizmu, ki se vse bolj razrašča s prihodom beguncev iz islamskih držav. Da se tudi v Nemčiji vsi ne strinjajo z zgodovinskimi lekcijami, je spet pokazal voditelj nacionalistične Alternative za Nemčijo Alexander Gauland. Hitler in nacionalsocialisti so zanj le »ptičji drek« v tisoč letih uspešne nemške zgodovine, je izjavil nemški nacionalist in povzročil vihar ogorčenja. V drugo vročo razpravo je na tiskovni konferenci s kanclerko z napovedjo kratkega srečanja z ameriškim veleposlanikom v Nemčiji dregnil izraelski premier. Veleposlanik Richard Grenell je namreč na desni platformi Breitbart napovedal prizadevanja za okrepitev konservativcev v Evropi in kot »rock zvezdo« hvalil avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza.
