Kdo še sme kritizirati Orbána? Madžarska za popoln nadzor kritičnih glasov

Stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, ki bi izvršni oblasti podelil široka pooblastila za nadzor, omejevanje, finančno kaznovanje in celo potencialno prepoved delovanja organizacij, ki bi jih vlada ocenila kot grožnjo nacionalni suverenosti. 

Predlog zakona, ki ga je formalno predložil poslanec vladajoče stranke, bi precej razširil pristojnosti kontroverznega madžarskega urada za zaščito suverenosti. Ta bi dobil mandat, da identificira organizacije, za katere bi presodil, da s podporo iz tujine vplivajo na javno razpravo ali razpoloženje volivcev na način, ki bi bil v nasprotju z madžarskimi nacionalnimi interesi.

Skladno s predlagano zakonodajo bi takšne organizacije z vladnim dekretom lahko uvrstili na poseben seznam, jim odtegnili ključne vire domačega financiranja in jim naložili drakonske denarne kazni, če bi se izkazalo, da »ogrožajo suverenost Madžarske z izvajanjem dejavnosti, namenjenih vplivanju na javno življenje s tujo podporo«, navaja AP.

Stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, ki bi izvršni oblasti podelil široka pooblastila za nadzor, omejevanje, finančno kaznovanje in celo potencialno prepoved delovanja organizacij, ki bi jih vlada ocenila kot grožnjo nacionalni suverenosti. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

Analitiki ta ukrep vidijo kot najnovejšo stopnjo v večletnih prizadevanjih Orbánove administracije za sistematično krepitev nadzora nad političnim izražanjem in delovanjem civilne družbe. Poteza sovpada s pripravami na parlamentarne volitve, predvidene za prihodnje leto, na katerih se bo Viktor Orbán, voditelj z najdaljšim stažem na čelu katere od vlad držav članic Evropske unije, spopadel z enim najresnejših izzivov svoji poldrugo desetletje trajajoči oblasti. Pričakovati je, da bo madžarski parlament predlog zakona obravnaval in potrdil v prihodnjih dneh, saj ima Fidesz v njem udobno dvetretjinsko večino.

Široka in nedoločna opredelitev »grožnje suverenosti«

Definicija dejavnosti, ki bi lahko predstavljale grožnjo nacionalni suverenosti, je v predlogu zakona zastavljena izjemno široko in nedoločno. Kot poroča AP, bi lahko bile tarča organizacije, ki kakorkoli nasprotujejo ali v negativni luči prikazujejo vrednote, kot so »demokratični značaj Madžarske, nacionalna enotnost, tradicionalne družinske strukture ali krščanska kultura«. To po mnenju kritikov pomeni, da bi lahko bila tudi povsem legitimna kritika vladnih politik interpretirana kot dejavnost, ki ogroža nacionalno varnost. Euronews dodaja, da bi lahko kakršnokoli tuje financiranje, vključno s sredstvi iz skladov Evropske unije, za katera legitimno kandidirajo organizacije s sedežem v državah članicah, predstavljalo podlago za ukrepanje urada.

Predlog celo navaja, da gre za kršitev madžarske suverenosti, če nevladna organizacija »Madžarsko prikazuje v negativni luči«.

Organizacijam, ki bi se znašle na vladnem seznamu »suverenosti nevarnih« entitet, bi bilo onemogočeno prejemanje donacij iz sistema enega odstotka dohodnine, ki ga madžarski davkoplačevalci lahko namenijo neprofitnim organizacijam – za mnoge med njimi je to ključni vir domačega financiranja. Poleg tega bi morale za sprejemanje kakršnihkoli donacij iz tujine pridobiti posebno dovoljenje nacionalne davčne uprave. Madžarski državljani, ki bi želeli donirati sredstva tem organizacijam, bi morali podati formalno izjavo, da njihov prispevek ne izvira iz tujih virov. V primeru ugotovljenih kršitev – torej prejema nedovoljene tuje podpore – bi organizacijam grozile globe v višini petindvajsetkratnika vrednosti sporne donacije.

Številni neodvisni mediji in nevladne organizacije na Madžarskem so se zaradi dolgoletnega pravnega in finančnega pritiska vlade že doslej večinoma zanašali na mednarodne donacije in finančno pomoč za ohranjanje svojega delovanja, poudarja AP. Viktor Orbán je že februarja letos v enem od svojih govorov, prežetem s konspirativno retoriko, napovedal obračun z organizacijami, ki prejemajo sredstva iz tujine, rekoč, da jih je treba »odpraviti, pomesti stran ... Nujno je treba pravno onemogočiti njihov obstoj.«

Péter Magyar, nekdanji Orbánov zaveznik in insajder vladajoče stranke, ki je lani ustanovil opozicijsko stranko Tisza, v javnomnenjskih raziskavah po priljubljenosti že dohiteva Fidesz FOTO: Bernadett Szabo/Reuters  

Hkrati s predlogom novega zakona je vodja poslanske skupine Fidesz, Máté Kocsis, v nedeljski objavi na družbenem omrežju facebook napovedal tudi namero o spremembi madžarske ustave. AP navaja, da bi te spremembe omogočile, da se madžarske državljane, ki imajo tudi državljanstvo katere druge države, pod določenimi zakonskimi pogoji izžene z madžarskega ozemlja, če bi njihove dejavnosti »ogrožale nacionalno suverenost, javni red, ozemeljsko celovitost ali varnost Madžarske«.

Kocsis ni skrival, da bi bil ta ukrep lahko uporabljen proti predstavnikom nevladnih organizacij in novinarjem, ki jih vlada dojema kot zastopnike tujih interesov, pri čemer se je posredno nanašal tudi na madžarsko-ameriškega vlagatelja in filantropa Georgea Sorosa. »V zadnjih letih so se tuje sile in špekulanti vse bolj brezobzirno in močno vpletali v notranje zadeve naše države, celo v volilne procese, ter aktivno sodelovali pri obrekovalnih dejavnostih proti Madžarski po vsej Evropi,« je zapisal Kocsis, svoje trditve pa podprl z obtožbami na račun »psevdocivilnih organizacij, skorumpiranih politikov in medijev, ki se imenujejo neodvisni«, ne da bi za to ponudil dokaze.

Politično ozadje in odziv Evropske unije

Predlagani zakonodajni paket prihaja v času, ko se, kot poroča Bloomberg, na Madžarskem krepi opozicijsko gibanje pod vodstvom Pétra Magyarja. Magyar, nekdanji Orbánov zaveznik in insajder vladajoče stranke, ki je lani ustanovil opozicijsko stranko Tisza, v javnomnenjskih raziskavah po priljubljenosti že dohiteva Fidesz, pri čemer svojo kampanjo usmerja v problematiko življenjskih stroškov in razširjene korupcije. Novi zakon mnogi vidijo kot poskus dušenja te rastoče opozicije manj kot leto dni pred napovedanimi volitvami.

Številni neodvisni mediji in nevladne organizacije na Madžarskem so se zaradi dolgoletnega pravnega in finančnega pritiska vlade že do zdaj večinoma zanašali na mednarodne donacije in finančno pomoč za ohranjanje svojega delovanja FOTO: Marton Monus/Reuters  

Sprejetje zakona bo po pričakovanjih še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med Budimpešto in Evropsko unijo, ki je Madžarski zaradi kršitev načel vladavine prava že zamrznila več milijard evrov evropskih sredstev. Evropska komisija je decembra lani Madžarsko že tožila na sodišču EU zaradi prvotnega zakona o ustanovitvi urada za zaščito suverenosti z argumentacijo, da je ta v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli Unije in krši pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo izražanja in svobodo združevanja, še spominja Euronews. Madžarske nevladne organizacije so že napovedale, da bodo pripravile skupni odziv na najnovejši predlog zakona.