Ankete kažejo na tesen boj, v zraku strah pred novimi ruskim vmešavanjem

Ankete napovedujejo izenačen boj med kandidatoma, medtem ko strategija iskanja zavezništev Georgeja Simiona in opozorila pred tujim vmešavanjem zaznamujejo zaključek napete romunske predsedniške kampanje.

V Romuniji se politična napetost pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo 18. maja, stopnjuje. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na izjemno tesen izid med kandidatom, ki ga opisujejo kot skrajno desnega evroskeptika, Georgejem Simionom, in sredinsko usmerjenim neodvisnim kandidatom ter županom Bukarešte Nicușorjem Danom. Izid teh volitev bi lahko imel daljnosežne posledice tako za notranjepolitično ureditev Romunije kot za njeno vlogo v Evropski uniji, poroča tiskovna agencija Reuters.

Simion, 38-letni vodja nacionalistične stranke Zavezništvo za združitev Romunov (AUR), je v prvem krogu 4. maja dosegel prepričljivo zmago z okoli enainštiridesetimi odstotki glasov. Ta rezultat je sprožil politični pretres: odstopil je tedanji premier Marcel Ciolacu, njegova prozahodna koalicijska vlada je razpadla, država pa se je soočila z občutnimi odlivi kapitala. V drugem krogu mu nasproti stoji 55-letni Nicușor Dan, ki je v prvem krogu kot neodvisni kandidat s protikorupcijsko platformo prejel enaindvajset odstotkov glasov.

Različni viziji in zunanjepolitične usmeritve

Pogledi obeh kandidatov na ključna vprašanja se močno razlikujejo. Simion, kot navaja Reuters, nasprotuje vojaški pomoči sosednji Ukrajini, je kritičen do vodstva Evropske unije in poudarja svojo ideološko povezanost z gibanjem »Naredimo Ameriko spet veliko« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nakazal je možnost veta na vojaško pomoč Bruslja Ukrajini, hkrati pa meni, da bi se morala Evropa pri lastni obrambi bolj zanesti na zvezo Nato.

Dan medtem zagovarja nadaljnjo podporo Ukrajini in tesno sodelovanje z Brusljem. Romunski predsednik ima sicer pomembne pristojnosti, vključno s poveljevanjem oboroženim silam, vodenjem varnostnega sveta in možnostjo veta na nekatere odločitve EU.

Romunijo čakajo dnevi odločitve. Izid volitev ne bo zgolj določil novega predsednika, temveč bo pomembno vplival na njeno prihodnjo usmeritev in vlogo v regiji ter širši mednarodni skupnosti. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Nedavna javnomnenjska raziskava agencije AtlasIntel za spletno stran HotNews.ro je pokazala, da bi oba kandidata lahko prejela po 48,2 odstotka glasov, vendar ta anketa ni zajela glasov številne romunske diaspore, kjer je Simion v prvem krogu dobil večinsko podporo. Analitiki, na katere se sklicuje Reuters, opozarjajo, da bi Simionova zmaga lahko vodila v večjo mednarodno osamitev Romunije in bi negativno vplivala na tuje naložbe ter stabilnost vzhodnega boka Nata.

Simionova kontroverzna iskanja zavezništev

V boju za prevlado je Simion, kot poroča Euronews, ubral pot iskanja novih zavezništev. Po letih nacionalistične retorike, pogosto uperjene proti etničnim Madžarom v Romuniji, zdaj nagovarja madžarsko skupnost in njihovo stranko UDMR. Hkrati si prizadeva za politično zavezništvo z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom. Sam sebe sicer zdaj označuje za »evrorealista« in zavrača oznake, da je evroskeptik ali proruski politik. »Želimo si Evropo narodov,« je povedal za Euronews.

Simion je Orbána pohvalil za njegov boj za določene vrednote znotraj EU in v predvolilni debati na Euronews Romania celo izjavil, da bodo »številna Orbánova stališča, ne vsa, postala državna politika tudi v Romuniji«. Orbán se je odzval z besedami, da se »popolnoma strinjata«, in kasneje na omrežju X zapisal, da Madžarska stoji za enotnostjo in da Romuni lahko računajo na Madžare v boju za krščanstvo in suverenost.

Nedavna javnomnenjska raziskava agencije AtlasIntel za spletno stran HotNews.ro je pokazala, da bi oba kandidata lahko prejela po 48,2 odstotka glasov, vendar ta anketa ni zajela glasov številne romunske diaspore, kjer je Simion v prvem krogu dobil večinsko podporo. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Ta približevanja so sprožila oster odziv predsednika UDMR Kelemena Hunorja, ki je Simiona označil za šarlatana in osebo, ki Madžarom odreka mesto v Romuniji, spomnil pa je tudi na Simionova pretekla dejanja proti madžarski skupnosti. Orbán je kasneje, po pogovoru s Hunorjem, nekoliko omilil svoja stališča, poudarjajoč pomen stališča UDMR. V preteklosti so sicer politiki Orbánove stranke Fidesz Simiona označevali za protimadžarskega.

Senca tujega vmešavanja nad volitvami

Ob napeti volilni tekmi se krepijo tudi opozorila pred tujim vmešavanjem. Francoska agencija za kibernetsko varnost Viginum, ki je sodelovala pri razkrivanju ruskega vplivanja na razveljavljene romunske predsedniške volitve decembra lani, je opozorila, da bi se lahko podobne taktike ponovile, poroča francoski medij RFI.

Iz agencije Viginum so sporočili, da je njihovo poročilo o lanskih dogodkih razkrilo obsežno rusko vplivno operacijo, ki je uporabila platformo tiktok za promocijo takrat manj znanega kandidata Călina Georgescuja.

Ta operacija, ki je vključevala usklajeno delovanje več kot 25.000 računov na tiktoku in tehniko »astroturfinga« za umetno povečanje spletne vidnosti, je pripomogla k temu, da je Georgescu prejel skoraj triindvajset odstotkov glasov, kar je na koncu privedlo do razveljavitve volitev. V operacijo je bilo menda vpletenih več kot 130 vplivnežev, ki so jih večinoma brez njihove vednosti rekrutirala podjetja z ruskimi povezavami. Manipulacija se je širila tudi na facebook in instagram.

Iz agencije Viginum so sporočili, da je njihovo poročilo o lanskih dogodkih razkrilo obsežno rusko vplivno operacijo, ki je uporabila platformo tiktok za promocijo takrat manj znanega kandidata Călina Georgescuja (desno). Podobno bi se lahko zgodilo pri Simionu (levo). FOTO: Louisa Gouliamaki/Reuters

Strokovnjaki, kot je Sergiu Miscoiu z Univerze Babeș-Bolyai, na katerega se sklicuje RFI, menijo, da je cilj takšnih ruskih dezinformacijskih prizadevanj v Vzhodni Evropi predvsem spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije in ustvarjanje alternativnih narativ, ne pa neposredna promocija Rusije. Primer je bila nedavna lažna kampanja o prisilnem vpoklicu mladih Evropejcev za boj v Ukrajini. Agencija Viginum zato poziva k večjemu nadzoru nad digitalnim oglaševanjem in dejavnostmi vplivnežev.

Romunijo čakajo dnevi odločitve. Izid volitev ne bo zgolj določil novega predsednika, temveč bo pomembno vplival na njeno prihodnjo usmeritev in vlogo v regiji ter širši mednarodni skupnosti, še posebej v luči vojne v sosednji Ukrajini in globalnih razprav o ohranjanju integritete demokratičnih procesov.