Zelenski se je Sloveniji zahvalil za oklepna vozila

Za podporo in donacije orožja ter bojnih vozil se je zahvalil številnim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji.
Fotografija: FOTO: AFP
Odpri galerijo
FOTO: AFP

V slovenskem prostoru odmeva zahvala ukrajinskega predsednika Volodimira Zelenskega Sloveniji v okviru njegovega video nagovora, objavljenega na twitterju.

Za podporo in donacije orožja ter bojnih vozil se je zahvalil številnim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji, in sicer za posredovana oklepna vozila.

Napad brezpilotnega letala na Krimu priprava na protiofenzivo

Sobotni napad brezpilotnega letala na polotoku Krim, po katerem je v skladišču goriva v pristaniškem mestu Sevastopol izbruhnil požar, je bil priprava na načrtovano protiofenzivo ukrajinskih sil, je danes dejala tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Uničenje sovražnikove logistike je eden od pripravljalnih elementov za močne akcije naših obrambnih sil, o katerih govorimo že dlje časa,« je danes na televiziji povedala Gumenjuk in dodala, da je »to delo priprava na obsežno ofenzivo, ki jo vsi pričakujejo«.

V skladišču goriva v Sevastopolu na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, je v soboto izbruhnil velik požar. Tamkajšnje proruske oblasti so zatrdile, da je bil posledica napada brezpilotnega letala. Žrtev naj ne bi bilo, prav tako pa naj ne bi bila ogrožena civilna infrastruktura. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je kasneje sporočila, da je bilo v požaru uničenih deset cistern z nafto. »To je božja kazen, zlasti za ubite državljane v Umanu, med katerimi je bilo pet otrok,« je v soboto dejal tiskovni predstavnik službe Andrij Jusov, pri čemer je imel v mislih petkov ruski raketni napad na to ukrajinsko mesto.

Kijev sicer odgovornosti za napad na Krimu uradno ni prevzel. Sevastopol, ki je oporišče ruske črnomorske flote, je bil od začetka ruske invazije na Ukrajino že tarča več napadov z brezpilotnimi letali.

Dim nad skladiščem goriva v Sevastopolu. FOTO: Stringer Reuters
Dim nad skladiščem goriva v Sevastopolu. FOTO: Stringer Reuters

Kijev: Kitajska bi lahko posredovala za mir, a »hudič je v podrobnostih«

Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra in nekdanji ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je danes dejal, da »ni nemogoče«, da bi Kitajska prevzela vlogo posrednice pri doseganju miru v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

image_alt
Mar Xijev pogovor z Zelenskim napoveduje skorajšnji mir?

»Kitajci seveda zasledujejo lastne interese. Vendar menim, da sta pravična in mirna rešitev ter konec sovražnosti v Ukrajini bolj v skladu z interesi Pekinga kot pa ta ogromen potres brez konca za celotno svetovno ureditev,« je danes povedal v pogovoru za nemško medijsko skupino Funke.

Odstranjevanje materiala poškodovane stanovanjske zgradbe po včerajšnjem ruskem raketnem napadu v mestu Uman na območju Čerkaškega okrožja. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Odstranjevanje materiala poškodovane stanovanjske zgradbe po včerajšnjem ruskem raketnem napadu v mestu Uman na območju Čerkaškega okrožja. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Prvi pogovor po začetku vojne

Nedavni telefonski pogovor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom – prvi po začetku vojne pred nekaj več kot 14 meseci – je bil »velik korak naprej pri krepitvi naših odnosov s Kitajsko in končanju ruske agresije,« je dodal Melnik.

Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra je poudaril še, da je za Kijev nujen pogoj umik vseh ruskih enot z zasedenih ozemelj, poroča dpa.

Kitajsko stališče o politični rešitvi konflikta v Ukrajini namreč ne poziva k absolutnemu umiku Rusije z območij, ki jih je zasedla v zadnjem letu, niti s polotoka Krim, ki si ga je priključila leta 2014. Navsezadnje se »hudič skriva v podrobnostih«, je ob tem dejal Melnik.

Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja.

Načrt je sprožil kritičen odziv Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v konfliktu tudi zato, ker ruske invazije ni obsodil.

V napadu na rusko vas ubite štiri osebe

Ukrajinski izstrelki so zadeli rusko vas Suzemka blizu meje med Rusijo in Ukrajino, pri čemer so bile ubite štiri osebe, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner Brjanske oblasti Aleksander Bogomaz.

»V napadu ukrajinskih nacionalistov sta bila žal ubita dva civilista. Po doslej znanih podatkih je bila ena stanovanjska stavba popolnoma uničena, še dve hiši sta bili delno uničeni,« je Bogomaz dejal v sporočilu, objavljenem na Telegramu.

»Pod ruševinami smo našli še dva civilista. Na žalost sta oba umrla,« je dodal v kasnejšem zapisu.

Do domnevnega ukrajinskega napada prihaja po tem, ko so proruske okupacijske oblasti v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine v petek sporočile, da je bilo v ukrajinskem obstreljevanju v središču mesta Doneck ubitih devet ljudi, med njimi osemletna deklica. Rusija je medtem v zadnjih dneh ponovno izvedla več obsežnih zračnih napadov na ukrajinska mesta, v katerih je bilo ubitih 25 ljudi.

Preberite še:

Komentarji: