Evropa mora dojeti, kako nepomembna je postala za Kitajsko

Kitajski partijski in državni vodja Xi Jinping je voditelje Evropske unije povabil v Peking ne toliko zato, da bi se jim predstavil kot velikodušni gostitelj in zanesljivi partner, ampak zato, da jim z umirjenim glasom – ne da bi pri tem gledal v zapiske na mizi, temveč naravnost v oči Antónia Coste in Ursule von der Leyen – pove, da mu je povsem vseeno, ali bodo razumeli, v katero smer se vrti zemeljska krogla.

Oster spor med Kitajsko in Evropo

Evropejcem je povedal, da bi bilo lepo, če bi bila EU kitajska strateška sogovornica, da pa azijska sila lahko mirno shaja tudi brez nje. In še več. Povedal jim je, da je Kitajska na dobri poti, da brez kogarkoli ob svoji strani uresniči vse razvojne načrte, ker je dovolj velika, modernizirana in močna, da zdaj lahko doseže vse, kar hoče, čeprav bo morala za to plačati določeno ceno. »Mi in vi sva dva velikana v globalni družbi in moramo biti povsem prepričani o tem, da smo izbrali pravo smer razvoja v odnosih med Kitajsko in EU,« je dejal Xi s prizvokom opozorila, ki je pravzaprav zvenelo kot: »Vi v Bruslju morate biti povsem prepričani, da veste, kaj počnete v odnosih s Kitajsko.«

Nato sta se visoka gosta iz Evrope s premierom Li Qiangom pogovarjala o vojni v Ukrajini in kitajski odgovornosti do tega, da bi se ta vojna čim prej končala, o boljšem usklajevanju trgovinske izmenjave in širšem odpiranju vrat kitajskega trga za evropske družbe, o evropski zaskrbljenosti zaradi človekovih pravic v Xinjiangu in na Tibetu ter o kitajskem nezadovoljstvu z evropsko politiko do Izraela in o človekovih pravicah Palestincev v Gazi. Edina stvar, o kateri so se, kot se zdi, resnično sporazumeli, so bile podnebne spremembe, kot da je to še edina tema, glede katere se obe strani strinjata – ki seveda še zdaleč ni nepomembna, a očitno edina, pri kateri je EU in Kitajski uspelo podpisati skupno izjavo.

EU mora dojeti, kako nepomembna je postala za Xi Jinpinga, in to prav zato, ker kitajski predsednik – bolje kot evropski voditelji – vidi, kako zlahka in predvidljivo je ZDA uspelo staro celino najprej ločiti od Rusije, zdaj pa še od Kitajske in tako zagotoviti, da Evropa še dolgo ne bo resnična »velikanka« v globalni družbi. S tem oholim tonom strateške ravnodušnosti je Xi pravzaprav evropske voditelje vprašal, ali naj jim posodi kompas. Da, to je eden pomembnih kitajskih izumov.