Ko se plemeniti cilji izrodijo v javni linč

»Svobodna izmenjava informacij in idej, življenjska sila liberalne družbe, je vsak dan bolj omejena,« so prepričani akademiki, pisatelji in drugi vplivni člani družbe, med njimi Noam Chomsky, Margaret Atwood, Salman Rushdie in J. K. Rowling.

Z javnim pismom so se odzvali na kulturo bojkota (cancel culture), ki ga v času gibanj Življenja temnopoltih so pomembna in #jaztudi doživljajo nekatere javne osebnosti, ker so izrazile svoje mnenje in nato doživele pogrom na družbenih omrežjih. S tem je ogrožena odprta javna razprava, so opozorili. Pismo je takoj dobilo oznako kontroverznega, saj je sprožilo številne odzive, mnogi so podpisnike obtožili elitizma in da so sami vir netolerantnosti.

Približno 150 podpisnikov pisma, objavljenega v ameriški reviji Harper's Magazine, je poudarilo, da so protesti in zahteve za rasno in socialno enakost zelo pomembni, spremembe, ki vodijo v enakopravno in vključujočo družbo, pa nujne. Toda plemeniti cilji so se v nekaterih primerih izrodili v skrajnosti, ko ljudi napadajo in javno linčajo le zato, ker so izrazili svoje mnenje.



Omejevanje svobodne izmenjave informacij in idej smo morda pričakovali v vrstah radikalne desnice, so zapisali, a cenzura se širi tudi v naši kulturi in kaže v nestrpnosti do nasprotnih stališč, nagnjenosti k javnemu zasramovanju in izgonu iz javnega življenja ter težnji po razrešitvi zapletenih političnih vprašanj z zaslepljujočo moralno gotovostjo.

V tem duhu odpuščajo urednike, ker so objavili kontroverzna besedila, novinarjem prepovejo pisanje o določenih temah, zaradi domnevne neavtentičnosti ne objavljajo knjig, profesorje preiskujejo zaradi citiranja, vodje organizacij izgubijo službo zaradi večkrat nerodno izrečenih besed ... »Pisatelji potrebujemo kulturo, ki dopušča eksperimentiranje, tveganje in tudi napake.«
 

Podpisniki

Med podpisniki je tudi ameriški jezikoslovec, filozof in politični aktivist Noam Chomsky, sicer neutrudni kritik politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, osebnosti, okoli katere se v tem času zbirajo sile neoliberalizma in krepijo moč, kakor piše v pismu. Pod pismo je zapisal svoje ime iranski pisatelj Salman Rushdie. Zaradi romana Satanski stihi, objavljenega leta 1988, je verski voditelj ajatola Homeini zanj razglasil fatvo oziroma smrtno obsodbo, avtor pa se je več kot desetletje skrival v Veliki Britaniji pod policijsko zaščito.

Med imeni najdemo še kanadsko pisateljico, pesnico in aktivistko Margaret Atwood, ameriško feministko in novinarko Glorio Steinem, ravno tako kanadskega novinarja Malcolma Gladwella, britanskega pisatelja Martina Amisa, njegovega irskega kolega Johna Banvilla ter ruskega šahovskega velemojstra Garija Kasparova, ostrega nasprotnika predsednika Putina.

Po drugi strani je tam tudi nekaj kontroverznih imen, denimo ameriških kolumnistov Davida Brooksa in Bari Weiss, ki ju je New York Times najel, da bi v časniku predstavljala nasprotna mnenja. Urednika te strani so pred časom zamenjali, ker je objavil besedilo republikanskega senatorja Toma Cottona, ki je pozval, naj nad protestnike pošljejo vojsko. Časnik je pozneje dodal pojasnilo k objavi, da Cottonov esej ne ustreza uredniškim standardom in ga brez širšega konteksta ne bi smeli objaviti, so pa njegovi argumenti kljub vsemu vredni javne razprave.


 

Nekateri so obžalovali

Največ negativnih odzivov (podpisnike so med drugim odtožili elitizma) se je na javno pismo usulo zaradi podpisa britanske pisateljice J. K. Rowling, avtorice uspešnic o Harryju Potterju, ki je pred časom doživela pogrom na družbenih omrežjih zaradi komentarjev, s katerimi je prizadela pripadnike transspolne skupnosti. Na twitterju se je obregnila ob uporabo besedne zveze »osebe, ki imajo menstruacijo«, kakor so v prispevku o enakopravnejšem svetu po covidu-19 zaradi korektnosti do ljudi, ki se ne identificirajo s spolom, poimenovali ženske.

»Poznam in imam rada transspolne osebe, ampak izbris koncepta spola številnim ljudem onemogoča, da osmislijo svoje življenje. Govoriti odkrito ni sovražno,« se je branila. A kritike, ki so jih podprli številni zvezdniki, so se vrstile, mnogi oboževalci in sledilci so jo zapustili ali se vsaj oddaljili od njenih izjav. Pri tem pisateljici ni bil v pomoč dogodek izpred pol leta, ko je podprla raziskovalko Mayo Forstater, ki je izgubila službo zaradi domnevno žaljivih izjav o transspolnih osebah.


Jennifer Finney Boylan, ameriška publicistka in borka za pravice transspolnih oseb, ki se je prav tako podpisala pod pismo, je svoj podpis po poročanju BBC kmalu obžalovala. »Nisem vedela, kdo se je še podpisal pod pismo,« je čivknila. »Mislila sem, da podpiram dobronamerno, čeprav nejasno, sporočilo proti zasmehovanju na internetu.

Vedela sem, da so zraven Noam Chomsky, Gloria Steinem in Margaret Atwood, in sem si mislila 'dobra družba',« je zapisala in se opravičila. Sledilo je na tisoče komentarjev in odzivov. In smo spet pri tistem, zaradi česar je poziv nastal.