Konservativci in »biblijske nadloge«
Predčasni rezultati parlamentarnih volitev v Iranu napovedujejo 77 odstotkov konservativcem in zgolj sedem reformistom, ki so imeli večino v prejšnjem mandatu.
Glede na predčasne izide parlamentarnih volitev v Iranu, po pričakovanjih, prepričljivo vodijo konservativci. Po poročanju iranske državne televizije je skrajno krilo konservativcev dobilo vseh 30 parlamentarnih sedežev v prestolnici Teheran, v kateri so na prejšnjih volitvah slavili reformisti.
Največ glasov, preko 1,2 milijona, je prejel nekdanji skrajno konservativni župan Teherana in bivši poveljnik v revolucionarni gardi, Mohamad Bager Galibaf, ki bo najverjetneje prihodnji predsednik parlamenta.
Po predvidevanjih bodo reformisti in centristi, ki so v prejšnjem mandatu v 290 članskem parlamentu s 121 poslanci tvorili največji blok, dobili le 20 sedežev, medtem ko se jih konservativcem obeta kar 215. Drugi krog volitev za 11 sedežev, ki so ostali nerazporejeni, saj nihče od kandidatov zanje ni prejel več kot 20 odstotne podpore, bo potekal 17. aprila. Po predčasnih rezultatih je le 6 odstotkov izvoljenih kandidatov ženskega spola, kljub temu, da so ženske v Iranu bolje izobražene od moških.
Razlog za izjemno zmago konservativcev ni le dejstvo, da so reformisti in centristi izgubili mnogo podpore med ljudstvom, temveč zlasti izključitev večine njihovih kanditatov. Kar 51 odstotkom izmed več kot 14.000 je namreč tako imenovani svet varuhov, čigar člane imenuje konservativni verski vodja ajatola Ali Hamenej, preprečil kandidaturo. Med izločenimi so bili v glavnem reformistični kandidati, zaradi česar v številnih volilnih okrajih konservativci niso imeli protikandidatov.
Volilna udeležba je bila, v veliki meri zaradi pomanjkanja izbire, relativno majhna, po besedah ministra Abdolreza Ramanija Fazlija je bila zgolj 42,5 odstotna, kar je kar 20 odstotkov manj kot pred štirimi leti in najnižja udeležba na volitvah od islamske revolucije leta 1979.
Ker nizka udeležba izkazuje nezaupnico ljudstva režimu teokratične demokracije, so, da bi privabili čim več volivcev, volišča podaljšala obratovanje, za kar šest ur. Vendar pa politično razočaranje številnih reformističnih volivcev najverjetneje ni bilo edini razlog nizke udeležbe.
Iran namreč pesti izbruh koronavirusa, ki je do nedelje zahteval že osem smrtnih žrtev, kar je največ izven Kitajske. Ali Homenej je nizko volilno udeležbo pripisal »negativni propagandi iz tujine« o koronavirusu. Številne Irančane na družbenih omrežjih je zmotilo, da so se oblasti in državni mediji na izbruh virusa, ki ima glede na uradne podatke o obolelilih in umrlih, v Iranu skoraj 20 odstotno smrtnost, odzvale šele po končanih volitvah.
Zaradi izbruha epidemije sta Turčija in Pakistan začasno zaprli svoje meje z Iranom. Zaprtje meje pa ni ustavilo rojev kobilic, ki so prileteli iz Pakistana in pustošijo južni Iran.
Največ glasov, preko 1,2 milijona, je prejel nekdanji skrajno konservativni župan Teherana in bivši poveljnik v revolucionarni gardi, Mohamad Bager Galibaf, ki bo najverjetneje prihodnji predsednik parlamenta.
Po predvidevanjih bodo reformisti in centristi, ki so v prejšnjem mandatu v 290 članskem parlamentu s 121 poslanci tvorili največji blok, dobili le 20 sedežev, medtem ko se jih konservativcem obeta kar 215. Drugi krog volitev za 11 sedežev, ki so ostali nerazporejeni, saj nihče od kandidatov zanje ni prejel več kot 20 odstotne podpore, bo potekal 17. aprila. Po predčasnih rezultatih je le 6 odstotkov izvoljenih kandidatov ženskega spola, kljub temu, da so ženske v Iranu bolje izobražene od moških.
Razlog za izjemno zmago konservativcev ni le dejstvo, da so reformisti in centristi izgubili mnogo podpore med ljudstvom, temveč zlasti izključitev večine njihovih kanditatov. Kar 51 odstotkom izmed več kot 14.000 je namreč tako imenovani svet varuhov, čigar člane imenuje konservativni verski vodja ajatola Ali Hamenej, preprečil kandidaturo. Med izločenimi so bili v glavnem reformistični kandidati, zaradi česar v številnih volilnih okrajih konservativci niso imeli protikandidatov.
Nizka udeležba
Volilna udeležba je bila, v veliki meri zaradi pomanjkanja izbire, relativno majhna, po besedah ministra Abdolreza Ramanija Fazlija je bila zgolj 42,5 odstotna, kar je kar 20 odstotkov manj kot pred štirimi leti in najnižja udeležba na volitvah od islamske revolucije leta 1979.
Ker nizka udeležba izkazuje nezaupnico ljudstva režimu teokratične demokracije, so, da bi privabili čim več volivcev, volišča podaljšala obratovanje, za kar šest ur. Vendar pa politično razočaranje številnih reformističnih volivcev najverjetneje ni bilo edini razlog nizke udeležbe.
...
Iran namreč pesti izbruh koronavirusa, ki je do nedelje zahteval že osem smrtnih žrtev, kar je največ izven Kitajske. Ali Homenej je nizko volilno udeležbo pripisal »negativni propagandi iz tujine« o koronavirusu. Številne Irančane na družbenih omrežjih je zmotilo, da so se oblasti in državni mediji na izbruh virusa, ki ima glede na uradne podatke o obolelilih in umrlih, v Iranu skoraj 20 odstotno smrtnost, odzvale šele po končanih volitvah.
Zaradi izbruha epidemije sta Turčija in Pakistan začasno zaprli svoje meje z Iranom. Zaprtje meje pa ni ustavilo rojev kobilic, ki so prileteli iz Pakistana in pustošijo južni Iran.
