Lakota množično mori civiliste v Gazi, kar neuradno priznavajo tudi Izraelci

Časnik New York Times poroča, da so nekateri izraelski vojaški uradniki zasebno izrazili bojazen, da Palestincem v Gazi grozi obsežna lakota, če dobava pomoči ne bo obnovljena v nekaj tednih. To je v nasprotju z javnimi izjavami izraelske vlade, ki zavrača opozorila o skrajnem pomanjkanju hrane, potem ko je v začetku marca omejila dotok pomoči v enklavo. Po navedbah časnika gre za uradnike, ki spremljajo humanitarne razmere in so o svojih ugotovitvah v zadnjih dneh posvarili nadrejene.

Izraelska vlada že mesece javno poudarja, da blokada hrane in goriva, ki jo je uvedla v začetku marca, ne ogroža bistveno civilnega prebivalstva v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu je v torek, 13. maja, kot je poročal New York Times, napovedal skorajšnje nadaljevanje vojaških operacij »s polno močjo« z namenom »dokončati delo« in »uničiti Hamas«. Ti cilji kljub več kot 19-mesečni vojni ostajajo nedoseženi. V spopadih je bilo po podatkih, ki jih navaja Guardian, ubitih več kot 52.000 Palestincev.

Notranje ocene izraelske vojske, kot jih povzema New York Times, se ujemajo z opozorili mednarodnih organizacij. Pobuda za klasifikacijo faz prehranske varnosti (IPC), mehanizem, ki ga podpirajo Združeni narodi in nevladne organizacije, je v ponedeljek, 12. maja, izdala poročilo, v katerem svari, da Gazi grozi »kritično tveganje lakote« in da je ta ponekod »neizogibna«. Po ocenah IPC, ki jih med drugim navajata Guardian in AFP, se 22 odstotkov prebivalstva enklave, kar pomeni skoraj pol milijona ljudi, že sooča s katastrofalnim pomanjkanjem hrane, kar je najhujša, peta stopnja po njihovi lestvici.

Razmere še posebej močno prizadevajo otroke. FOTO: Ejad Baba/AFP

New York Times poroča, da je večina pekarn zaprtih, dobrodelne kuhinje so prenehale delovati, Svetovni program za hrano (WFP) pa je sporočil, da so njihove zaloge hrane v Gazi pošle. Isti vir navaja, da so cene osnovnih živil skokovito narasle; moka naj bi se od konca februarja podražila za šestdesetkrat. Prebivalci, s katerimi so se pogovarjali novinarji, govorijo o enem obroku na dan in uživanju hrane s pretečenim rokom. »Danes sem pojedel le malo boba iz konzerve s pretečenim rokom,« je za časnik povedal Halil Halabi, 71-letni upokojenec iz Gaze, ki je zaradi oslabelosti komaj hodil in je, kot je dodal, izgubil skoraj tretjino telesne teže. Njegova hči, ki je nedavno rodila, zaradi pomanjkanja hrane ne more dojiti, mleka v prahu za dojenčke pa ni na voljo, je še povedal za New York Times.

Razmere še posebej močno prizadevajo otroke. Jonathan Crickx, tiskovni predstavnik Unicefa, je za Guardian izrazil bojazen, da »bomo v prihodnjih tednih videli umirati več otrok«, saj jim zmanjkuje zalog za zdravljenje podhranjenih. Vladni urad za medije v Gazi pa je že v začetku maja, kot je poročala Al Džazira, opozoril, da »več kot 3500 otrok, mlajših od pet let, neposredno ogroža smrt zaradi lakote«.

Izraelsko vojaško vodstvo po informacijah New York Timesa priznava, da so razmere resne, in išče načine za ponovno dobavo pomoči, ki bi se izognila nadzoru Hamasa. Časnik poroča, da naj bi Izrael v sodelovanju z ameriško vlado pripravljal načrt, po katerem bi zasebne organizacije delile hrano na manjšem številu lokacij, ki bi jih varovala izraelska vojska in zasebna varnostna podjetja. Združeni narodi so sodelovanje pri takšnem načrtu zavrnili, z utemeljitvijo, da bi s tem civiliste izpostavili še večjemu tveganju, drastično omejili dostop do pomoči (s sedanjih 400 na le nekaj razdelilnih mest) in pospešili razseljevanje prebivalstva s severa Gaze.

Cene osnovnih živil skokovito narasle; moka naj bi se od konca februarja podražila za šestdesetkrat. FOTO: Omar Kata/AFP

Strokovnjaki za mednarodno pravo oboroženih spopadov opozarjajo na pravne posledice takšnih dejanj. Janina Dill, sodirektorica Oxfordskega inštituta za etiko, pravo in oborožene spopade, je za New York Times poudarila: »Uveljavljanje vojaške blokade z védenjem, da bo izstradala civilno prebivalstvo, je kršitev mednarodnega prava.« Dodala je, da če izraelski odločevalci kot namen blokade navajajo doseganje političnih in vojaških koncesij, to »jasno predstavlja vojni zločin«.

K zapletenosti razmer prispeva tudi širši politični kontekst. Kot izpostavlja New York Times, je ameriški predsednik Trump prav na dan, ko je premier Netanjahu napovedal okrepitev spopadov, pristal v Savdski Arabiji, medtem ko obisk Izraela v okviru njegove pomembne zunanjepolitične turneje ni predviden. To po mnenju časnika kaže na naraščajoča nesoglasja med voditeljema glede ključnih varnostnih vprašanj.