Bill Gates: Musk z rezi pomoči »ubija najrevnejše otroke«

Milijarder Bill Gates je ostro in neposredno napadel Elona Muska in vlado ameriškega predsednika Donalda Trumpa, rekoč, da z drastičnimi rezi v proračun za mednarodno pomoč neposredno ogrožajo življenja najrevnejših otrok po svetu. V nedavni seriji intervjujev, med drugim za New York Times in Financial Times, je soustanovitelj Microsofta posvaril, da bi lahko te poteze izničile desetletja napredka v globalnem zdravju in vodile v milijone dodatnih smrti. Vse to se dogaja v času, ko je Gates napovedal, da bo pospešil razdelitev svojega premoženja in svojo človekoljubno fundacijo zaprl do leta 2045.

»Slika najbogatejšega človeka, ki ubija najrevnejše otroke, ni lepa«

Gatesova obtožba, ki je močno odjeknila v javnosti, leti predvsem na Muska. »Slika najbogatejšega človeka na svetu, ki ubija najrevnejše otroke na svetu, ni lepa,« je Gates dejal v pogovoru za Financial Times, s čimer je neposredno povezal Muskovo vlogo pri zmanjševanju sredstev z uničujočimi posledicami. Gates je za New York Times pojasnil, da bi se moralo število smrti otrok v naslednjih nekaj letih zmanjšati s pet na štiri milijone, »zdaj pa, razen če ne pride do velikega preobrata, bomo verjetno šli s pet na šest milijonov.« Za Reuters je še dodal, da bo zaradi pomanjkanja sredstev »število smrti prvič začelo naraščati ... Gre za milijone dodatnih smrti.«  

Po Gatesovih besedah so rezi v proračun Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), ki pomaga pri zdravstvenem varstvu, hrani in izobraževanju v državah v razvoju, delo Muska oziroma njegovega novoustanovljenega Ministrstva za vladno učinkovitost, posmehljivo okrajšanega DOGE. »On je tisti, ki je zmanjšal proračun USAID. Vrgel ga je v drobilnik lesa, ker tisti vikend ni šel na zabavo,« je Gates slikovito opisal za New York Times, s čimer je namignil na Muskovo domnevno lahkomiselnost in nepremišljenost pri odločanju o usodnih zadevah.

Po Gatesovih besedah so rezi v proračun Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), ki pomaga pri zdravstvenem varstvu, hrani in izobraževanju v državah v razvoju, delo Muska oziroma njegovega novoustanovljenega Ministrstva za vladno učinkovitost, posmehljivo okrajšanega DOGE. FOTO: Mike Segar/Reuters

Gates je bil še posebej kritičen do, kot je dejal, »geografske nepismenosti« ljudi, odgovornih za reze. Navedel je primer, ko so uradniki Trumpove administracije trdili, da ZDA pošiljajo kondome v Gazo v Palestini v okviru tuje pomoči. V resnici pa so ZDA zagotavljale kontracepcijska sredstva provinci Gaza v afriški državi Mozambik. »Zmanjšali so denar za provinco Gaza v Mozambiku. Ta denar je v resnici namenjen zdravilom, da matere ne okužijo svojih otrok s HIV-om,« je pojasnil Gates. »Toda ljudje, ki režejo, so tako geografsko nepismeni, da mislijo, da gre za Gazo in kondome. Ali bodo šli obiskat tiste dojenčke, ki so dobili HIV, ker je bil ta denar ukinjen? Verjetno ne.« Musk je kasneje menda priznal napako glede projekta bolnišnice za preprečevanje HIV-a v Mozambiku, ki naj bi ga ukinil zaradi zmotnega prepričanja, da je povezan z regijo Gaza na Bližnjem vzhodu.

Šokantni rezi in razočaranje nad Trumpom

Gates je priznal, da so ga obsežni rezi presenetili. V začetku leta je bil po daljšem srečanju s Trumpom celo optimističen glede predsednikovega zanimanja za globalne zdravstvene probleme. Toda ta upanja so se razblinila, ko sta Trump in Musk pritisnila za znatno zmanjšanje zveznih sredstev, zlasti za USAID. »Rezi v USAID so šokantni,« je dejal Gates. »Pričakoval sem morda 20-odstotno zmanjšanje. Toda trenutno kaže na 80 odstotno. Tega nisem pričakoval. Nihče ni.«

Soočen s temi globalnimi trendi je 69-letni Gates napovedal, da bo pospešil načrte za razdelitev svojega premoženja skoraj v celoti. Pod palcem naj bi imel po ocenah kar okoli 200 milijard dolarjev. Svojo fundacijo, Fundacijo Billa in Melinde Gates, pa bi tako zaprl 31. decembra 2045, prej kot je bilo prvotno načrtovano. Ustanovila sta jo z nekdanjo ženo Melindo French Gates leta 2000, kasneje pa se jima je pridružil milijarder Warren Buffett. Fundacija, ki letos obeležuje 25. obletnico, je doslej razdelila že sto milijard dolarjev in podprla ključne pobude, kot sta Zveza za cepiva Gavi ter Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, s čimer je pomagala rešiti številna življenja.

Gates je za pojasnil, da bi se moralo število smrti otrok v naslednjih nekaj letih zmanjšati s pet na štiri milijone, »zdaj pa, razen če ne pride do velikega preobrata, bomo verjetno šli s pet na šest milijonov smrti.«  FOTO: Kent Nishimura/Reuters

»Ljudje bodo ob moji smrti govorili marsikaj, a odločen sem, da 'umrl je bogat' ne bo ena izmed teh stvari,« je Gates zapisal na svoji spletni strani. »Preveč je nujnih problemov, ki jih je treba rešiti, da bi zadrževal sredstva, ki bi lahko pomagala ljudem.« Poudaril je, da upa, da bo njegov denar pomagal izkoreniniti bolezni, kot sta otroška paraliza in malarija, končati smrti med ženskami in otroki, ki jih je mogoče preprečiti ter zmanjšati svetovno revščino. Kljub globokim žepom njegove fundacije je Gates opozoril, da napredek ne bo mogoč brez podpore vlad.

Kritika Muskovega pristopa k dobrodelnosti

Gates ni bil navdušen niti nad Muskovo zavezo k pobudi Zaveza k darovanju (Giving Pledge), kjer najbogatejši obljubljajo, da bodo večino svojega premoženja namenili v dobrodelne namene. »Lahko počakaš, da umreš, in jo še vedno izpolniš ... Kdo ve? Morda bo postal velik filantrop. A medtem je najbogatejši človek na svetu vpleten v smrti najrevnejših otrok na svetu.« To je še en oster očitek na račun Muska, ki je v preteklosti tradicionalno filantropijo označil za »sranje« in namesto tega promoviral rešitve, ki temeljijo na poslovanju njegovih podjetij Tesla in SpaceX. Gates pa meni, da takšni pristopi ne morejo nasloviti nujnih humanitarnih kriz, ki zahtevajo takojšnjo pomoč in vladno podporo.

Zmanjševanje sredstev za mednarodno pomoč ni omejeno le na ZDA; Gates je opozoril, da sredstva zmanjšujejo tudi drugi veliki donatorji, vključno z Veliko Britanijo in Francijo. To postavlja pod vprašaj, »ali bodo najbogatejše države sveta še naprej stale ob strani svojim najrevnejšim prebivalcem.«

Gates je priznal, da so ga obsežni rezi presenetili. V začetku leta je bil po daljšem srečanju s Trumpom celo optimističen glede predsednikovega zanimanja za globalne zdravstvene probleme. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Spor med Gatesom in Muskom sicer ni nov. Gates je že prej kritiziral Muska zaradi njegove domnevne destabilizacije politike v tujini s podporo skrajnodesničarskim gibanjem v Veliki Britaniji in Nemčiji. Čeprav priznava pozitiven okoljski vpliv Tesle, si Gates želi, da bi bil Musk bolj glasen glede podnebne krize. Musk pa je na drugi strani Gatesovo razumevanje umetne inteligence označil za »omejeno«.

Fundacija Gates pod drobnogledom

Ob tem je treba omeniti, da se tudi Fundacija Gates sooča s kritikami, predvsem zaradi svoje ogromne moči in vpliva na področju globalnega zdravja brez ustrezne odgovornosti, med drugim tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO). Sam Gates je bil med pandemijo covida-19 predmet številnih teorij zarote. Kljub trenjem s trenutno vlado ZDA pa je Gates za Reuters povedal, da se je v zadnjih mesecih večkrat pogovarjal s predsednikom o pomembnosti nadaljnjih vlaganj v globalno zdravje.

Gates je svoj poziv sklenil z upanjem: »Upam, da bodo tudi drugi bogati ljudje razmislili, koliko lahko pospešijo napredek za najrevnejše na svetu, če povečajo hitrost in obseg svojega darovanja, saj je to tako izjemno vpliven način vračanja družbi.«