Na Danskem in Švedskem proučujejo možnosti prepovedi sežiganja korana
Več incidentov s sežiganjem korana na Danskem in Švedskem je v zadnjem obdobju sprožilo val protestov v večinsko muslimanskih državah. V Iraku so protestniki celo napadli in zažgali švedsko veleposlaništvo, drugod pa je slišati pozive k bojkotu švedskih izdelkov. V obeh severnoevropskih državah so zaradi morebitnih varnostnih tveganj začeli preverjati pravne možnosti prepovedi sežiganja korana.
Na Danskem in Švedskem se bojijo varnostnih tveganj, ki jih prinašajo incidenti s sežiganjem korana in drugi sorodni protesti za obe državi. Spomnimo, na Švedskem je begunec iz Iraka z dovoljenjem policije izpeljal dva protesta, pri čemer je enkrat koran sežgal pred glavno mošejo na Švedskem, drugič pa je iz muslimanske svete knjige trgal liste in hodil po njih. Na Danskem sta koran pred kratkim sežgala pripadnika ultranacionalističnih Danskih patriotov, kar je podobno kot incidenta na Švedskem povzročilo val protestov v pretežno muslimanskih državah na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike.
Zaradi incidentov so se še posebej močno poslabšali diplomatski odnosi med obema skandinavskima državama s Savdsko Arabijo in Irakom. Oblasti v Bagdadu so tamkajšnjega švedskega veleposlanika pozvale, naj zapusti Irak, Savdske oblasti so diplomata obeh držav poklicale na razgovore in jima izročile pozive k prenehanju zaničevanja verske knjige, saj da takšno početje predstavlja tudi kršenje mednarodnih norm. Danski minister za zunanje zadeve Lars Løkke Rasmussen je sicer dejanja obsodil kot sramotna in da služijo zgolj povzročanju delitev, a hkrati je tudi poudaril, da skrunitev korana na Danskem ni kaznivo dejanje. Še več, religije je v obeh državah po veljavnih zakonih dovoljeno kritizirati.
V prepoved zaradi varnostnih tveganj
Tako na Danskem kot Švedskem zaradi burnega odziva muslimanskega sveta in zaradi bojazni pred povečanimi varnostnimi tveganji preučujejo možnosti, da bi takšne skrunitve svete knjige v bodoče prepovedali. Obe državi sta v luči močno zaščitene svobode govora in izražanja pred precejšnjo dilemo.
Danska vlada je napovedala, da bo preučila, ali in kako lahko tovrstne proteste v bodoče v določenih primerih prepove. Skrbijo jo predvsem varnostne razmere v povezavi z incidenti sežiganja korana, ki so namenjeni zgolj izzivanju in bi lahko imeli obsežne posledice.
Kot so sporočili iz danske vlade, so incidenti ponekod v svetu vodili do prepričanja, da Danska omogoča omalovaževanje in žaljenje kulture, vere in tradicij drugih držav. Poudarjajo pa, da bo morala biti prepoved skladna z ustavno zagotovljeno svobodo do izražanja, ki jo na Danskem razumejo zelo široko in velja za eno najpomembnejših vrednot.
Podoben ukrep preučujejo tudi na Švedskem, kjer opozarjajo še, da se soočajo z enim največjih varnostnih tveganj od druge svetovne vojne dalje. Opozarjajo pa tudi, da se razmere še dodatno zapletajo, saj so incidente in burne odzive nanje začeli izkoriščati politični nasprotniki Švedske, predvsem Rusija.
Švedska vlada je ugotovila, da je tarča lažnih novic, ki jih ustvarjajo z Rusijo povezani akterji, njihov cilj pa je Švedsko vlado prikazati kot neposredno podpornico sežiganja korana in s tem škodovati njenim političnim interesom, tudi vključitvi v zvezo Nato.
Na incidente se je z ostro izjavo odzval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je dejal, da bodo »arogantne Zahodnjake nekoč že naučili, da sežiganje korana ni svoboda misli«.
Danska in švedska vlada sta sicer v tesnih stikih glede omenjenih incidentov, posledic in prihodnjih ukrepov. Švedska vlada je tudi pozvala različne institucije, med drugim tudi vojsko, da okrepijo ukrepe za zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih terorističnih dejanj.
