Ministri EU na Brdu za pragmatičen odnos s Kitajsko, krepitev vezi z Indijo

Indija je v regiji z Afganistanom, ki je bil srčika pogovorov zunanjih ministrov na Brdu, od tam bodo pripeljali sedem oseb.
Fotografija: Slovenija bo prepeljala sedem ljudi iz Afganistana, ki je bil tudi srčika pogovorov zunanjih ministrov. FOTO: Jure Makovec/AFP
Odpri galerijo
Slovenija bo prepeljala sedem ljudi iz Afganistana, ki je bil tudi srčika pogovorov zunanjih ministrov. FOTO: Jure Makovec/AFP

Zunanji ministri EU so se danes na neformalnem zasedanju na Brdu zavzeli za pragmatičen in realističen pristop do Kitajske ter za krepitev vezi z Indijo, z obema pa je treba sodelovati glede Afganistana, sta poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell in gostitelj srečanja, vodja slovenske diplomacije Anže Logar.

Časi so težavni za odnose EU in Kitajske, zlasti zaradi dogajanja v Hongkongu in v povezavi z muslimansko manjšino Ujgurov v pokrajini Xinjiang, je po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja poudaril Borrell. Ministri po njegovih besedah ocenjujejo, da potrebujemo pragmatičen, realističen in koherenten pristop, enotnost in odgovornost ter da je treba sodelovati glede Afganistana, trgovinskih in gospodarskih vprašanj.

Logar je v razpravi o Kitajski poudaril pomen enotnosti EU. Glede na čedalje večjo vpletenost Kitajske v diplomatske in zunanjepolitične teme in krize je po njegovih besedah nujno, da EU še naprej zagovarja temeljna evropska načela in vrednote ter na njihovi podlagi kroji odnose s to velesilo. Slovenski minister je poudaril tudi vprašanje kibernetske varnosti. Udeleženci zasedanja so se po njegovih navedbah strinjali, da je treba temu posvetiti posebno pozornost in še zlasti zagotoviti varnost strateških dobavnih verig EU, kar je potrdil prvi val pandemije covida-19.

image_alt
Rekordno zborovanje vzhodnih demokratov


Indija ni Kitajska


Zunanji ministri so se danes pogovorili tudi z indijskim kolegom Subrahmanyamom Jaishankarjem, s katerim so izmenjali mnenja o indijsko-pacifiški regiji, ki bo po Borrellovih navedbah center gravitacije 21. stoletja. V tem delu sveta, ki se razteza od Indije do Kalifornije, se bo pisala zgodovina, je ponazoril. EU naj bi v kratkem pripravila novo strategijo za indijsko-pacifiško regijo, je še spomnil Borrell.

Z Indijo bodo krepili trgovinske in politične vezi, pravi minister Anže Logar. FOTO: Jure Makovec/AFP
Z Indijo bodo krepili trgovinske in politične vezi, pravi minister Anže Logar. FOTO: Jure Makovec/AFP


Pogovor z indijskim zunanjim ministrom je bil po Logarjevi oceni zelo koristen, saj so iz iz prve roke slišali pogled države iz regije na razmere v Afganistanu in njegovi okolici ter morebitne posledice v primeru prisege nove vlade v državi.

Ministri so izrazili željo po tesnejših stikih in pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o sporazumu o trgovini in naložbah s to najštevilčnejšo demokracijo na svetu, želja po poglobitvi odnosa pa je tudi na strani Indije, je še izpostavil Logar. Na vprašanje, ali Indija pri geostrateškem umeščanju EU nadomešča Kitajsko, je Logar odgovoril, da današnja razprava ni bila namenjena temu in da sta obe državi pomembni.



Borrell pa je poudaril, da nikakor ne, saj da gre za dve različni državi, ki igrata zelo različni vlogi. Ob tem je poudaril, da pa unija vsekakor želi okrepiti odnos z Indijo. Najprej je treba zagotoviti preboj glede sporazuma o trgovini in naložbah, pri čemer ne gre le za trgovino, temveč tudi za politiko, ter okrepiti sodelovanje na področju varnosti. »Afganistan je dober razlog za to,« je sklenil Borrell.


Pet meril za novo vlado


Glavna tema dvodnevnega neformalnega zasedanja je bil sicer Afganistan. Razprava o tem je bila tako dolga, da ministrom ni uspelo obdelati sodelovanja z državami v Zalivu, ki je bilo sicer prav tako na dnevnem redu. Logar je tudi zagotovil, da bo Slovenija izpolnila obljubo in iz Afganistana prepeljala sedem ljudi, ki so sodelovali z EU ali Natom.

Zunanji ministri so sicer določili pet meril, od katerih bo odvisno sodelovanje EU s talibi, ki so prevzeli oblast v Afganistanu, je povedal Borrell. Prvo merilo je upoštevanje zagotovila, da »Afganistan ne bo služil kot oporišče za izvoz terorizma v druge države«. Drugo pa bo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, vladavine prava in svobode medijev. »Tretje merilo bo vzpostavitev vključujoče in reprezentativne prehodne vlade, ki bo nastala na podlagi pogajanj med političnimi silami v Afganistanu,« je povedal.



Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je povedal Borrell. »Povečali bomo humanitarno pomoč, a jih bomo presojali glede na dostop, ki ga omogočajo za to pomoč, v skladu za našimi pogoji in postopki,« je pojasnil v opoldanski izjavi za novinarje. Kasneje pa je na novinarski konferenci poudaril, da države EU ne pogojujejo humanitarne pomoči, medtem ko je kakršnokoli finančno sodelovanje in tudi razvojna pomoč pogojena.

Zadnje merilo bo medtem izpolnitev zagotovil, ki so jih podali talibi, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki to želijo, zapustili državo. Upravljanje migracijskih tokov bo sicer obravnavala tudi regionalna politična platforma za sodelovanje z afganistanskimi sosedami, ki bo delovala pod okriljem EEAS, so se danes strinjali zunanji ministri, je dejal Borrell. Platforma bo obravnavala še preprečevanje širjenja terorizma in boj proti organiziranemu kriminalu. Platforma bo po njegovih besedah namenjena stalnemu usklajevanju s sosedami Afganistana. To bo namreč potrebno dlje časa, in ne samo en teden ali dva. Logar pa je opozoril, da se razmere iz let 2015 in 2016 ne smejo ponoviti.

Neformalno srečanje zunanjih ministrov unije, ki se v bruseljskem žargonu imenuje gymnich - po kraju, kjer je bilo leta 1974 prvo srečanje te vrste, je sicer vselej priložnost za bolj odprto, dinamično in strateško izmenjavo mnenj v bolj sproščenem vzdušju.

Preberite še:

Komentarji: