Moskva odredila popravilo mostu na Krim do julija 2023
Ruska vlada je danes odredila, da mora biti popravilo mostu, ki leta 2014 anektirani polotok Krim povezuje z rusko celino in na katerem je v soboto odjeknila eksplozija in ga močno poškodovala, končano do julija prihodnje leto. Ruski predsednik Vladimir Putin je sobotni dogodek označil za teroristično dejanje, Kijev pa odgovornosti zanj ni prevzel.
V odloku, ki ga je podpisal premier Mihail Mišustin, je Moskva podjetju, zadolženemu za »projektiranje in obnovo uničenih elementov prometne in inženirske infrastrukture krimskega mostu«, naročila, naj dela zaključi do 1. julija 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Krimski most, simbol priključitve istoimenskega ukrajinskega polotoka Rusiji leta 2014, je ključen za preskrbo ruskih enot v Ukrajini. Na njem so sicer že delno obnovili cestni in železniški promet.
Putin je za sobotno eksplozijo, ki jo je domnevno povzročil tovornjak bomba, okrivil ukrajinske tajne službe in dogodek označil za teroristično dejanje, medtem ko je podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost in bivši predsednik države Dmitrij Medvedjev Ukrajini zagrozil s povračilom.
V ponedeljek so nato sledili ruski raketni napadi na več ukrajinskih mest po vsej državi, v sredo pa so ruske oblasti sporočile, da so v povezavi z eksplozijo aretirale osem ljudi. Prav tako je menda na isti dan ruski varnostno-obveščevalni službi FSB uspelo preprečiti dva poskusa napadov, ki naj bi ju na ruskem ozemlju pripravljale ukrajinske tajne službe.
EU v urjenje ukrajinskih vojakov
Članice Evropske unije so po neuradnih informacijah dosegle dogovor o vzpostavitvi misije usposabljanja nekaj manj kot 15.000 ukrajinskih vojakov. EU načrtuje, da bi misijo, ki bo potekala na ozemlju EU, začela izvajati sredi novembra, trajala pa naj bi dve leti, so pojasnili viri pri EU. Dogovor o vzpostavitvi misije so članice dosegle na ravni veleposlanikov pri EU, v ponedeljek pa naj bi ga uradno potrdili še zunanji ministri na zasedanju v Luxembourgu.
Članice EU načrtujejo urjenje približno 14.800 ukrajinskih vojakov v dveh letih. Določen je tudi že proračun. Morajo pa se še dogovoriti, koliko članic bo sodelovalo in koliko inštruktorjev bo prispevala posamezna država, so dodali. Pripravo misije so sicer konec avgusta na neformalnem zasedanju v Pragi podprli ministri za obrambo, kjer jim je pobudo predstavil visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell. Za urjenje je EU zaprosila Ukrajina.
Več držav EU že usposablja ukrajinske vojake na podlagi meddržavnih sporazumov. Nemčija na primer sodeluje predvsem na področju zračne obrambe in artilerije, poleg tega pa skupaj z Nizozemsko pripravlja predlog o tem, kako bi evropska skupnost lahko okrepila usposabljanje ukrajinske vojske za deminiranje.
Eden ob nadaljnjih ciljev misije EU bo tako tudi usklajevanje posameznih usposabljanj, ki jih izvajajo različne države članice. V zvezi s tem je Borrell že dejal, da bi bilo usposabljanje za Ukrajino »morda bolje zagotavljati z združevanjem zmogljivosti držav članic in iskanjem posebnosti vsake od njih«.
EU je ukrajinsko vojsko doslej med drugim podpirala s financiranjem dobave orožja. Zunanji ministri držav članic naj bi v ponedeljek sprejeli odločitev o dodatnih 500 milijonih evrov evropskih sredstev. EU bo tako skupaj namenila več kot tri milijarde evrov za vojaško pomoč Ukrajini.
Putin ne vidi potrebe po dodatni mobilizaciji
Putin je po vrhu Konference o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji (CICA) v Astani danes dejal, da za zdaj obsežnejši ruski napadi v Ukrajini niso potrebni in da Moskva ne namerava razširiti mobilizacije. Ob tem je izjavil tudi, da ne vidi potrebe po pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
»Za zdaj ni potrebe po obsežnejših napadih. Imamo druge naloge. Za zdaj,« je Putin dejal na novinarski konferenci v kazahstanski prestolnici in dodal, da si Moskva ni zadala naloge, da uniči Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik je zatrdil tudi, da trenutno ne načrtujejo razširitve mobilizacije rezervistov za bojevanje v Ukrajini. »Ničesar dodatnega ne načrtujemo. Od obrambnega ministrstva nismo prejeli nobenih predlogov in v bližnji prihodnosti ne vidim nobene dodatne potrebe,« je zagotovil. Po njegovih besedah je bilo doslej mobiliziranih 222.000 ljudi od načrtovanih 300.000, mobilizacijske dejavnosti pa bodo končane v približno dveh tednih. Kot je dejal, se je enotam ruske vojske doslej pridružilo 33.000 mobiliziranih vojakov. O delni mobilizaciji je dejal še, da je bila ta potrebna, saj da se je nemogoče boriti na 1100 kilometrov dolgi fronti črti v Ukrajini zgolj s pogodbenimi vojaki, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Ruski Rosneft toži nemško vlado
Ruski državni naftni velikan Rosneft je vložil tožbo zoper nemško vlado, ki je septembra začasno prevzela nadzor nad njegovima podružnicama in rafinerijami v Nemčiji. V podjetju vztrajajo pri tem, da je bila nemška poteza nezakonita. Sodišče vsebino tožbe, ki jo je Rosneft vložil proti nemškemu ministrstvu za gospodarstvo, preučuje, je povedal tiskovni predstavnik sodišča v nemškem Leipzigu, drugih podrobnosti pa ni želel razkriti. V odvetniški družbi Malmendier, ki zastopa rusko podjetje, so prepričani, da pogoji za državno skrbništvo niso bili izpolnjeni.
Nemško gospodarsko ministrstvo je sredi septembra sporočilo, da bosta kot odziv na grožnje varnosti oskrbe z energije družbi Rosneft Deutschland in RN Refining Marketing prešli pod skrbništvo državnega energetskega regulatorja Zvezne agencije za omrežja.
Približno 12 odstotkov nemških zmogljivosti za predelavo nafte je v rokah družbe Rosneft Deutschland, ki je s tem eno največjih podjetij za predelavo nafte v državi. S prevzemom Rosneftovih podružnic je pod okrilje nemške državo prešlo tudi delovanje njegovih rafinerij, med njimi tudi rafinerije PCK Schwedt, ki leži blizu poljske meje in dobavlja približno 90 odstotkov nafte, porabljene v Berlinu in okolici.
Uradna Moskva je nemško vlado obtožila, da se je lotila »prisilne razlastitve« njihovih nemških podružnic, Rosneft pa je potezo Berlina označil za nezakonito in dejal, da odslej ne more več zagotavljati varnega delovanja rafinerije PCK Schwedt. Hkrati je zatrdil, da se je z nemško vlado pripravljen pogajati o novi pogodbi.
Rusija napoveduje povečanje izvoza nafte
Sredi energetske krize, ko številne zahodne države vlagajo napore v zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, uradna Moskva za letos napoveduje povečanje izvoza domače nafte. Kot so sporočili danes, bo izvoz višji za osem odstotkov, in to predvsem na račun prodaje nafte na trgih izven Evrope.
»Naše naftne družbe so se uspele preusmeriti na nove trge in odpreti nove logistične povezave ter najti nove plačilne mehanizme, vključno s prehodom na nove nacionalne valute,« je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal podpredsednik ruske vlade in minister za energetiko Aleksander Novak.
Kot je poudaril, se Rusija pri prodaji nafte preusmerja iz Evrope v azijsko-pacifiško regijo in tudi v Afriko ter Latinsko Ameriko. V primerjavi z lani Novak za letos pričakuje tudi rahlo povečanje proizvodnje.
Evropske države so pred dobrim tednom dni potrdile dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto. Ta sicer velja samo za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem. Ta ukrep naj bi po navedbah EU drastično zmanjšal ruske prihodke od nafte, hkrati pa lahko pripomore k stabilizaciji svetovnih cen energije.
Ruske oblasti so odločitev EU minuli teden označile za absurd, ki bo po njihovem mnenju imel uničujoč učinek na energetske trge in s tem škodil praktično vsem državam. Ob tem so v Moskvi napovedali, da bodo na nove sankcije odgovorili s preusmeritvijo izvoza nafte v druge države, kot je recimo Indija.
