V Oslu pogovori o končanju vojnega ozračja v Afganistanu
V Oslu so se danes začeli tridnevni pogovori med predstavniki Norveške, mednarodne skupnosti, talibov in afganistanske civilne družbe o človekovih pravicah in zagotavljanju humanitarne pomoči v Afganistanu. Po pričakovanjih talibov bodo pogovori v Oslu »preoblikovali vojno ozračje«.
Pogovori so načrtovani od danes do torka. Talibi naj bi se v norveški prestolnici srečali s predstavniki Norveške in mednarodne skupnosti, predvidena pa so tudi srečanja delegacije z drugimi Afganistanci, vključno z ženskami, novinarji in borci za človekove pravice.
Talibska 15-članska delegacija, ki jo sestavljajo sami moški, vodi pa jo afganistanski zunanji minister Amir Kan Mutaki, je že v soboto poletela proti Oslu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prvi dan pogajanj je namenjen pogovorom članov talibske delegacije z afganistanskimi aktivistkami za pravice žensk in novinarji.
Srečanje ne pomeni priznanja talibov
Gre za prve uradne pogovore talibov z Zahodom na evropskih tleh, odkar so avgusta lani prevzeli oblast v Afganistanu. Kot je v soboto za AFP dejal tiskovni predstavnik skupine Zabihulah Mudžahid, pričakujejo, da bodo pripomogli k »preoblikovanju vojnega ozračja«.
»Islamski emirat je sprejel ukrepe za izpolnitev zahtev zahodnega sveta in upamo, da bomo z diplomacijo okrepili naše odnose z vsemi državami, vključno z evropskimi državami in Zahodom na splošno,« je dodal.
Norveška zunanja ministrica Anniken Huitfeldt je v petek poudarila, da bo Norveška jasno izrazila svoja pričakovanja, zlasti glede izobraževanja deklic in človekovih pravic, ter dejala, da srečanja ne bodo pomenila legitimacije ali priznanja talibov. »Vendar pa se moramo pogovarjati z de fakto oblastmi v državi. Ne smemo dopustiti, da bi politične razmere vodile v še hujšo humanitarno katastrofo,« je Huitfeldtova povedala za AFP.
Talibske vlade namreč doslej še ni priznala nobena država na svetu.
Srečanja bodo potekala za zaprtimi vrati, prav tako niso predvidene novinarske konference.
Lakota grozi 23 milijonom Afganistancev
Humanitarne razmere v Afganistanu so se drastično poslabšale avgusta lani, ko so talibi 20 let potem, ko jih je mednarodna koalicija držav pod vodstvom ZDA sklestila z oblasti, znova prevzeli vodenje države. Mednarodna pomoč Afganistanu se je ustavila, kar je dodatno ogrozilo milijone prebivalcev, ki so že tako trpeli lakoto zaradi več zaporednih suš in izpadov letine.
Lakota grozi 23 milijonom Afganistank in Afganistancev oziroma 55 odstotkom prebivalstva, kažejo podatki Organizacije združenih narodov. Ta ocenjuje tudi, da Afganistan letos potrebuje 4,4 milijarde dolarjev pomoči za rešitev humanitarne krize.
Pred norveškim zunanjim ministrstvom v Oslu se je danes zbrala peščica protestnikov, ki nasprotujejo norveškemu posredovanju v pogovorih s talibskimi oblastmi. Med člani delegacije je tudi Anas Hakani, vodja najbolj brutalne veje talibskega gibanja, omrežja Hakani, ki je odgovorno za najbolj uničujoče napade v Afganistanu.
V ponedeljek se bodo člani talibske delegacije sestali s predstavniki ZDA, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Italije in Evropske unije, torek pa bo namenjen bilateralnim pogovorom z norveškimi uradniki, poroča AFP.
Medtem ko talibi trdijo, da so se modernizirali, ženske še vedno izključujejo iz zaposlovanja v javnem sektorju, srednje šole pa za dekleta večinoma ostajajo zaprte. Nekdanja afganistanska ministrica za deminiranje in nafto, ki živi na Norveškem, Nargis Negan, je za AFP povedala, da se boji, da bodo »pogovori normalizirali talibe ... in jih okrepili, pri čemer ni upanja, da se bodo spremenili«. Ta teden sta izginili aktivistki za pravice žensk, potem ko so ju odpeljali od doma, ker sta se udeležili protestov v Kabulu.
