Na zaporno kazen obsodili nekdanjega predsednika

Tri leta zaporne kazni, od tega dve pogojno, za Nicolasa Sarkozyja, ki pa se bo pritožil.
Fotografija: Nicolas Sarkozy
FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP
Odpri galerijo
Nicolas Sarkozy FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP

Še nikoli ni nobeno francosko sodišče odločilo, da bi moral kakšen obsojeni nekdanji predsednik države dejansko prestajati kazen za zapahi, pariško pa jo je danes izreklo Nicolasu Sarkozyju. Ker bivši konservativni voditelj v zadevi Prisluhi oziroma Bismuth iz leta 2014 ni zmogel dokazati nedolžnosti, so ga – zaradi koruptivnega vedenja in trgovanja z vplivom – obsodili na triletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno, leto dni pa bo nosil elektronsko zapestnico. Na odločitev se bo, kakor je že znano, pritožil.


Razsodba pariškega sodišča – enako strogo kazen so naprtili tudi sostorilcema – je bila težko pričakovana, kajti vprašanje, ali bo nekdanji predsednik Francije – vodil jo je v obdobju 2007–2012 – na koncu obsojen ali oproščen obtožbe, je vznemirjalo že med sojenjem. Mnoge zato, ker je bil postopek sploh pripeljan do konca, in seveda je zdaj prelomna razsodba, čeprav bi se lahko zaradi morebitne pritožbe vse skupaj zavleklo in potem dokončno prelomilo, kot piše Le Monde, morda šele čez nekaj let.
 

Kaj je storil?


Nekdanjega prvega med Francozi so v zadevi Prisluhi, ki je posredno povezana z domnevno nezakonitim financiranjem predsedniške kampanje 2007, obtoževali, da je trgoval z vplivom in se je prek nekdanjega sodnika Gilberta Aziberta poskušal prebiti do zaupnih informacij na kasacijskem sodišču – o sebi. Hotel je, denimo, preklicati zaseg njegovih predsedniških agend, potem ko so ga 2013. nehali sodno preganjati v finančni zadevi Bettencourt; zdaj že pokojno dedinjo L'Oréala Liliane Bettencourt so sumili, da je nezakonito financirala Sarkozyjevo kampanjo 2007. Pomagaču Azibertu, ki resda ni bil vključen v omenjeni primer, a naj bi izkoristil svoje profesionalne zveze in poznanstva, je bilo v zameno obljubljeno prestižno delovno mesto v Monaku. O vsem tem se je, kakor je sodišče ujelo med telefonskimi prisluhi, Sarkozy pogovarjal s svojim odvetnikom Thierryjem Herzogom po neuradni telefonski liniji; dva aparata sta bila kupljena pod lažnim imenom Paul Bismuth.

Med tritedenskim sojenjem, ki je potekalo konec novembra in v začetku decembra, so vsi trije vpleteni zanikali krivdo, češ da gre za »izmišljije« ter opozarjali na »nezakonitost prisluškovanja« in »pomanjkanje dokazov«; sploh ker ni Sarkozy dosegel ničesar na kasacijskem sodišču in ker tudi Azibert ni dobil službe v Monaku. Toda državno finančno tožilstvo je jeseni vztrajalo, da je šlo za koruptivno paktiranje, in zahtevalo štiriletno zaporno kazen za nekdanjega predsednika, od tega dve pogojno, ter enako kazen za oba sostorilca, odvetniku Herzogu pa bi za povrhu za pet let prepovedali tudi opravljanje poklica; res so mu ga.


Politični kontekst


Šestinšestdesetletni Sarkozy je prvi nekdanji predsednik pod peto francosko republiko, za katerega je bila izrečena nepogojna zaporna kazen. Pred njim so 2011. na dve leti pogojno obsodili Jacquesa Chiraca: zaradi fiktivnega zaposlovanja na pariški mestni občini konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ko jo je vodil kot župan.

Sarkozy je končal predsedniški mandat že leta 2012, a vezi z njegovo politično družino, Republikanci, so močne, francoski mediji vedno znova opozorijo tudi na tesno bližino z aktualnim predsednikom Emmanuelom Macronom, sedanji predsednik vlade Jean Castex in notranji minister Gérald Darmanin pa tako in tako prihajata iz njegovega političnega kroga. 
A medtem ko bi določeni Francozi in sploh politiki hoteli, da bi se nekdanji voditelj Francije prihodnje leto spet potegoval za predsedniški mandat, se on pogreza še v druge afere in sodne postopke; recimo zaradi domnevnega financiranja predvolilne kampanje 2007 z libijskim denarjem pozneje ubitega predsednika Moamerja Gadafija. Že 17. marca pa se bo na pariškem sodišču začel proti njemu postopek Bygmalion, ko bodo zaradi domnevno nezakonitega financiranja in preseganja dovoljenega praga 20 milijonov evrov vzeli pod finančni drobnogled tudi predsedniško kampanjo 2012.

Preberite še:

Komentarji: