V EU še vedno brez dogovora o sankcijah proti Rusiji
19.20 V EU še vedno brez dogovora o sankcijah proti Rusiji
Državam članicam Evropske unije danes ni uspelo doseči dogovora o šestem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Pogovori o tem se bodo nadaljevali v ponedeljek, ko se bo začel tudi izredni vrh voditeljev EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v začetku maja v Evropskem parlamentu predlagala postopno uvedbo prepovedi uvoza vse nafte iz Rusije. Za surovo nafto je komisija predlagala šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa bi se to po prvotnem predlogu izteklo konec leta. Temu že vse od predstavitve najostreje nasprotuje Madžarska, ki je močno odvisna od ruske nafte.
Da bi prišli do dogovora, je Evropska komisija po navedbah virov pri EU v soboto predlagala, da bi embargo uvedli zgolj za rusko surovo nafto, ki jo uvozijo po morju. Tista, ki v EU priteče po naftovodih, pa bi bila iz sankcij izvzeta, kar je zahtevala Madžarska. A se državam na današnjem srečanju stalnih predstavnikov članic pri EU o tem ni uspelo dogovoriti, navajajo viri pri EU. Pogovore bodo nadaljevali v ponedeljek.
16.24 Zelenski obiskal vojake v Harkovu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino odpotoval na vzhod države. Obiskal je vojaške enote v Harkovu, ki je od frontne črte oddaljen le dobrih 15 kilometrov, in se jim zahvalil za pripravljenost »žrtvovati lastno življenje za našo domovino«, piše nemška tiskovna agencija DPA. Med poročilom vojaškega vodstva o operativnih razmerah na fronti je Zelenski z guvernerjem Olegom Sinjehubovom govoril tudi o škodi na civilnih objektih v regiji. Po besedah Sinjehubova je bilo v Harkovu in okolici, kjer Rusija še vedno nadzoruje nekaj manj kot tretjino ozemlja, uničenih več kot 2000 hiš. Kot je dodal, je Ukrajina s protiofenzivo aprila in maja uspešno osvobodila pet odstotkov ozemlja v regiji.
Ukrajinska vojska je danes sicer sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že 30.150 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske, povzema italijanska agencija Ansa. Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva pa so visoke tudi izgube ukrajinske vojske. Rusi naj bi uničili več kot 3300 ukrajinskih oklepnikov in tankov ter okoli 180 bojnih letal, poroča ruska agencija TASS. Navedb sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
15.33 Putin in Vučič dosegla dogovor o dobavi plina Srbiji
Srbija bo še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni. O tem sta se v današnjem telefonskem pogovoru dogovorila srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Vučić je poudaril, da bo pogodba sklenjena za tri leta in ne le nekaj mesecev, kot se je govorilo doslej, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vučić je zagotovil, da bo cena plina, namenjenega Srbiji, »najugodnejša v celi Evropi,« saj ne bo fiksna, temveč bo v določeni meri vezana na cene nafte, ki niso poskočile do iste mere kot cene plina.
Po dogovoru naj bi Rusija Srbiji zagotovila 2,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina po ceni, ki je v tem trenutku trikrat nižja od cen, ki jih plačujejo druge države, na vrhuncu zime pa naj bi bila po Vučićevih besedah kar od 10- do 12-krat nižja. Z rusko družbo Gazprom naj bi pogodbo o dobavi plina podpisali že čez nekaj dni. V dogovoru pa ni zajeta dobava dodatnih 800 milijonov kubičnih metrov plina, ki jih potrebujejo za nemoteno ogrevanje države. Cena tega plina še ni znana, Vučić pa je dejal, da lahko Putina kadarkoli spet pokliče in se dogovori o dodatnih količinah plina.
Srbija je zelo odvisna od dobave ruskega plina, pogodba o dobavi, ki velja od začetka decembra 2021, pa se izteče v torek. Srbija je doslej plačevala drugo najnižjo ceno plina v Evropi po Belorusiji. Vučić je sicer Putinu najbolj naklonjen voditelj na Zahodnem Balkanu. Čeprav se Srbija pogaja o vstopu v EU, njena vlada noče podpreti sankcij EU proti Rusiji, Srbija pa je glasovala le za resolucijo ZN, ki obsoja ruski napad na Ukrajino in ne vključuje sankcij. V zvezi s pritiski Zahoda je Vučić danes dejal, da »ni lahko reči, kako dolgo bo Srbija lahko vodila neodvisno in suvereno politiko«. V pogovorih s Putinom pa je izrazil tudi željo Srbije po čimprejšnji prekinitvi vojne v Ukrajini, še poroča Tanjug.
15.24 Erdogan za ponedeljek napovedal pogovora s Putinom in Zelenskim
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal s predsednikoma Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putinov urad že potrdil pogovor. Tema naj bi bila vojna med državama, pa tudi vključevanje Finske in Švedske v Nato. »Sanjamo, da se bo vojna med Rusijo in Ukrajino čim prej končala z mirom, a zdi se, da se stvari z vsakim dnem slabo razvijajo. V ponedeljek bom imel telefonske pogovore z Rusijo in Ukrajino. Znova bomo pozvali obe strani k uporabi dialoga in diplomacije,« je dodal Erdogan. Nazadnje sta Erdogan in Putin po telefonu govorila 26. in 28. aprila, dodaja Tass. Poleg rusko-ukrajinskega konflikta naj bi Erdogan s Putinom govoril tudi o prošnji Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato, čemur Turčija kot edina od držav članic zavezništva nasprotuje.
14.58 Patriarh Kiril razume odločitev za neodvisnost ukrajinske cerkve
Poglavar ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, je danes dejal, da »razume« odločitev pravoslavne cerkve v Ukrajini, da razglasi avtokefalnost. Ukrajinska pravoslavna cerkev, ki je bila del moskovskega patriarhata, je v petek prekinila vezi z Rusijo in razglasila »popolno neodvisnost,« poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Popolnoma razumemo, kako danes trpi ukrajinska pravoslavna cerkev,« je danes v moskovski katedrali Kristusa odrešenika poudaril poglavar ruske pravoslavne cerkve. Kot je dodal, »morajo njegova blaženost metropolit Onufrij in episkopat danes ravnati čim bolj modro, da ne bi otežili življenja svojih vernikov«. Opozoril je, da želijo »duhovi zlobe« razdeliti pravoslavno ljudstvo Rusije in Ukrajine, vendar jim to ne bo uspelo.
75-letni patriarh Kiril je sicer del Putinovega vladajočega aparata, zagovarja konservativne vrednote in podpira avtoritarne težnje Kremlja. Podprl je rusko vojaško kampanjo v Ukrajini in pozival podpornike, naj se zberejo v boju proti »zunanjim in notranjim sovražnikom« Moskve, navaja AFP. Ruska ofenziva v Ukrajini je duhovno avtoriteto moskovskega patriarhata v Ukrajini postavila pod vprašaj. Več sto pravoslavnih duhovnikov je v zadnjih tednih podpisalo odprto pismo, v katerem so pozvali Kirila, naj se zaradi podpore ruski invaziji sooči z verskim sodiščem.
11.55 Ruska vojska po navedbah Kijeva izgubila več kot 30.000 vojakov
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že 30.150 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske, povzema italijanska tiskovna agencija Ansa. Zaradi hudih izgub na bojišču je bila po navedbah svetovalca ukrajinskega notranjega ministra ruska vojska prisiljena uporabiti več kot 50 let stare tanke T-62. Ruske sile naj bi poleg tankov izgubile že več kot 3000 oklepnikov, okoli 200 letal in skoraj 200 helikopterjev, je v jutranjem poročilu na Twitterju zapisala ukrajinska vojska.
Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva pa so visoke tudi izgube ukrajinske vojske. Rusi naj bi od začetka posebne vojaške operacije, kot invazijo na Ukrajino označuje Moskva, uničili več kot 3300 ukrajinskih oklepnikov in tankov ter okoli 180 bojnih letal, danes poroča ruska tiskovna agencija TASS. Navedb sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
7.59 Nadaljujejo se spopadi za zavzetje Severodonecka
Nadaljujejo se spopadi za vzhodnoukrajinsko mesto Severodoneck. Ruske sile so z uporabo artilerije napadale cilje na območju mesta tudi v soboto, so sporočili iz generalnega štaba ukrajinskih oboženih enot. »Z uporabo artilerije so ruske sile izvedle napade na območje mesta Severodoneck,« so zapisali v izjavi na svojem facebook profilu. Obstaja tudi nevarnost raketnih in zračnih napadov na ukrajinske infrastrukturne objekte iz Belorusije, so še zapisali po poročanju Guardiana.
8.11. Ukrajina obtožila Rusijo zavračanja civilnih pacientov v bolnišnicah na Krimu
Ukrajinska vojska je obtožila ruske oblasti na Krimu, da so vodstvom tamkajšnjih bolnišnic naročile, naj zavrnejo civilne paciente, da bi sprostili bolniške postelje za ruske vojake. »Intenzivno« naj bi se zbirala tudi kri za ranjene ruske vojake, so, kot povzema Guardian, ukrajinske oborožene enote zapisale na facebooku.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opustil idejo, da bi Ukrajina z vojaškimi boji dobila nazaj ozemlja, ki jih je izgubila v vojni z Rusijo od leta 2014, kar vključuje tudi krimski polotok, ki si ga je Moskva pripojila tistega leta. Takšna odločitev bi pomenila izgubo stotine ali tisoče življenj, je dejal.
