Napad Poljske na temelje Evropske unije

Eksplozivna odločitev poljskih ustavnih sodnikov o pravu EU bi Varšavo lahko postavila na tvegano pot izstopa.
Fotografija: Protestnik pred stavbo poljskega ustavnega sodišča s portretoma poljskega pravosodnega ministra Jarosława Kaczyńskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina v vlogi diktatorjev. FOTO: Jaap Arriens/AFP
Odpri galerijo
Protestnik pred stavbo poljskega ustavnega sodišča s portretoma poljskega pravosodnega ministra Jarosława Kaczyńskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina v vlogi diktatorjev. FOTO: Jaap Arriens/AFP

»Odločbe sodišča EU so zavezujoče za vse organe držav, vključno z nacionalnimi sodišči. Pravo EU ima prednost pred nacionalnim pravom, vključno z ustavnimi določbami. To je tisto, k čemur so se zavezale vse države članice EU.«

Tako je bistvo položaja, nastalega z odločitvijo poljskih ustavnih sodnikov, da del prava EU ni nad nacionalnim pravom, opisala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Odločitev, sprejeta na pobudo vlade v Varšavi, je za Bruselj eksplozivna, saj je na kocki eden od stebrov EU kot skupnosti prava. V evropski komisiji govorijo o odločitvi in položaju »brez primere«. Zaplet ima sicer pravno naravo, a ima široke politične razsežnosti. V evropski komisiji bodo pred nadaljnjim ukrepanjem najprej naredili temeljito pravno analizo.
 

Berlin in Pariz podpirata Bruselj


Ursula von der Leyen kot prednostni nalogi vidi zaščito pravic poljskih državljanov in pravno varnost za podjetja na Poljskem. To bo zagotovljeno, če se pravila EU, vključno s sodbami sodišča, v celoti uporabljajo. Napovedala je, da bodo uporabila vsa pooblastila. Podporo ima v ključnih državah članicah. »Če država članica sprejeme politično odločitev, da bo del EU, mora tudi zagotoviti, da bo vsa dogovorjena pravila izvajala v celoti,« je sporočil vodja nemške diplomacije Heiko Maas.

image_alt
Janša Bruslju očita preseganje pooblastil, EK njegove izjave ne komentira


Tudi iz Pariza prihajajo enaki toni. Francoski državni sekretar za EU Clément Beaune je na BFMTV povedal, da je Poljska sicer suverena država, a ob vstopu je podpisala pogodbo, po kateri je pravo EU nad nacionalnim pravom. Odločitev ustavnih sodnikov je v njegovih očeh napad na EU, ki povzroča tveganje izstopa Poljske iz povezave. V evropskem parlamentu, ki že tako ni zadovoljen z oklevanjem evropske komisije pri uveljavljanju vladavine prava, zahtevajo odločen odziv.
 

Slovenija in postopki po 7. členu


Ena od poti je zamrznitev odločanja o odobritvi načrta za okrevanje. Poljska bi po njem dobila 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 12,1 milijarde v posojilih. Bruselj je že prej glede tega odlašal v zvezi z vprašanjem neodvisnosti pravosodja. Poljska je skupaj z Madžarsko tudi v postopku po 7. členu, ker da z ukrepanjem na področju pravosodja krši temeljna načela v EU. Od sprožitve postopka konec leta 2017 v obravnavah v svetu EU napredka ni bilo. Tudi predsedujoča Slovenija, ki bo decembra vodila nova zaslišanja, do zdaj ni pokazala večje ambicije glede tega.

Protestnica pred stavbo poljskega ustavnega sodišča z napisom Izdaja. Foto Jaap Arriens/AFP
Protestnica pred stavbo poljskega ustavnega sodišča z napisom Izdaja. Foto Jaap Arriens/AFP


Verjetneje je, da se bo zadeve temeljiteje lotilo prihodnje, francosko predsedstvo. Prej ali slej se bo začel v Uniji še postopek ustavitve izplačil evropskih sredstev skladno z novo uredbo o mehanizmu pogojevanja, če nespoštovanje vladavine prava ogroža finančne interese EU. Sproži lahko tudi tradicionalni postopek ugotavljanja kršitev prava EU. To so naredili, ko je nemško ustavno sodišče odločilo, da je sodišče EU delovalo onkraj svojih pristojnosti, ko je pritrdilo enemu od programov ECB za nakup obveznice.

To je primer, ki ga na Poljskem radi potegnejo iz rokava, češ, tudi v zgledni Nemčiji ustavno sodišče ne priznava primata prava EU. Zadevi po številnih ocenah strokovnjakov nista primerljivi. Nemška presoja je, denimo, zadevala eno konkretno odločitev ECB in odločanje sodišča EU o njej. Tudi nemška vlada, drugače kot oblast na Poljskem, ni nasprotovala nadrejenosti prava EU. Konec koncev so nemški ustavni sodniki iz Karlsruheja v svoji prelomni razsodbi njegov primat priznali.

Preberite še:

Komentarji: