Slovenski študenti avstrijsko policijo obtožujejo nesorazmernega nasilja

V nedeljo so avstrijski policisti izvedli obseženo racijo na območju muzeja Peršman v Železni Kapli, kjer je potekal mednarodni antifašistični tabor. Organiziral ga je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Iz policije so sporočili, da so posredovali zaradi suma upravnih prekrškov. Obseg uporabljenih sil je sprožil kritike o nesorazmernosti in zahteve po politični preiskavi v Avstriji in Sloveniji.

O dogajanju obstajata dve različni interpretaciji. Iz deželne policijske uprave so sporočili, da so na kraj prispeli v spremstvu uslužbencev okrajnega glavarstva in zveznega urada za tujce in azil. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je bil namen preveriti sume kršitev upravnih predpisov.

V policijskem poročilu, ki ga navaja časnik Kronen Zeitung, so zatrdili, da so udeleženci tabora ovirali postopek ugotavljanja identitete in policistom fizično preprečevali vstop v muzejsko poslopje. Zapisali so, da se je pri tem ena oseba lažje poškodovala. Proti njej so na državno tožilstvo vložili ovadbo zaradi suma upiranja oblastem, tri osebe pa so začasno pridržali po zakonu o tujcih.

Podstavek za padle v borbi proti fašizmu v Sv. Rupertu pri Velikovcu. FOTO: Raul De Chissota/Wikipedija

Organizatorji in Društvo Peršman, ki upravlja muzej, predstavljajo drugačne okoliščine. Kot poroča slovenska tiskovna agencija STA, so policisti izvedli večurno akcijo, ki je vključevala hišno preiskavo in ugotavljanje identitete prisotnih. Po navedbah društva, ki jih povzema avstrijska radiotelevizija ORF, je na kraju posredovalo več kot 30 policistov, sedem policijskih vozil, helikopter, droni in enota s službenimi psi.

Udeleženci trdijo, da za tako obsežen poseg ni bilo povoda, saj so šotori stali na zasebnem zemljišču, enak tabor pa je lani potekal brez zapletov. V sporočilu za javnost so iz društva sporočili, da so »nad ravnanjem organov oblasti in policije ogorčeni in globoko pretreseni«. Zapisali so, da »mora biti na kraju, kjer so nacisti pred 80 leti tik pred koncem druge svetovne vojne brutalno umorili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, tako nesorazmerno in agresivno delovanje razumljeno kot izraz popolnega pomanjkanja pietete in spoštovanja«.

Jedro spora se je razvilo okoli utemeljitve racije. Kot poroča STA, so organi pregona organizatorjem navedli tri razloge. Poleg domnevnih prekrškov na območju kampiranja in varstva narave naj bi antifašistični izobraževalni tabor predstavljal »nemoralen odnos do spominskega obeležja«. Časnik Der Standard poroča, da so organizatorji in muzej te očitke odločno zavrnili, saj je muzej dogodek podprl, med udeleženci pa so bili tudi potomci žrtev nacizma iz regije.

Partizanski spomenik pri Peršmanovi domačiji. FOTO: Hawaratschi/Wikipedija

Zgodovinski kontekst pojasni občutljivost kraja. Na Peršmanovi domačiji so pripadniki enote SS aprila leta 1945 umorili enajst civilistov. Kraj danes velja za enega osrednjih spominskih obeležij nacističnih zločinov nad koroškimi Slovenci.

Zaradi racije so se odzvali številni politiki. Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) in potomec umorjenih, je po navedbah agencije STA sporočil, da je »takšen obsežni policijski poseg natanko 80 let po pokolu zame kot potomca družine Sadovnik posebej boleč«. Zahteval je »takojšnjo in temeljito politično razjasnitev tega škandaloznega dogodka in njegovih ozadij«, še piše STA.

Podpredsednica Društva Peršman Eva Hartmann je v akciji prepoznala skrb vzbujajoč politični poskus kriminalizacije spomina na žrtve nacizma. Predsednik društva Markus Gönitzer pa je dodal, da ravnanje kaže na pomanjkanje občutka za zgodovinski kontekst. Predsednik Enotne liste (EL) Gabriel Hribar je pozval notranjega ministra, naj »razkrije ozadje in v prihodnje pod vsemi pogoji prepreči takšne nesorazmerne akcije«, navaja STA.

Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. FOTO: Tomi Lombar

Predstavnica za narodnostne skupine Olga Voglauer iz stranke Zelenih je po poročanju časnika Der Standard sporočila, da je bil poseg »v vsakem pogledu pretresljiv« in nespoštljiv. Podobno so se odzvali v stranki Team Kärnten, od koder so, kot poroča ORF, prav tako zahtevali celovito preiskavo.

Na dogodek se je, kot poroča STA, odzval tudi Ženski lobi Slovenije. Poseg so označili za »racijo pod cinično pretvezo« in politično provokacijo. Izpostavili so, da so bili na taboru prisotni udeleženci iz Belorusije in Rusije, ki so dejali, da se je zatiranje svobode zbiranja in izražanja tudi pri njih začelo na zelo podoben način.

Po dogodku ostaja odprtih več vprašanj. Preiskava, ki so jo zahtevali politiki, bo morala pojasniti, kdo je odredil uporabo obsežnih sredstev za obravnavo domnevnih upravnih prekrškov in na podlagi katerih informacij so bili v poseg vključeni specializirane enote ter urad za tujce. Razjasniti bo morala, ali je argument o »nemoralnem odnosu« predstavljal uradni razlog za posredovanje.