Nato bo tolažilna nagrada Skopju
Snedena obljuba EU je postavila pod vprašaj tudi uresničitev prespanskega sporazuma o imenu države.
Odpri galerijo
Vstop Severne Makedonije v Nato bi lahko bil potrjen že na decemberskem vrhu zavezništva v Londonu. Foto Reuters
Bruselj po francoski blokadi začetka pristopnih pogajanj Severne Makedonije z Evropsko unijo tolaži Skopje, da bo poskrbel za drugo priložnost. Tolažilno nagrado je obljubil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je prepričan, da ni ovir za njeno skorajšnje članstvo v severnoatlantskem zavezništvu.
Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju s premierom Zoranom Zaevom ta teden poudaril, da so vse evropske institucije prepričane, da mora Severna Makedonija začeti pristopna pogajanja. Po njegovem bodo evropski voditelji dosegli soglasje in spremenili odločitev.
Po Sassolijevem mnenju to ni bila zgodovinska napaka, temveč zgodovinski odmor, ker je proces zgolj odložen. Bruselj bo preučil pripombe in zadržke nekaterih držav članic EU, na težave pa je treba gledati z optimizmom. Sassoli upa, da bodo te države presegle zadržke. Poudaril je, da je Severna Makedonija za začetek pogajanj veliko žrtvovala, uresničila reforme ter celo spremenila ime. Čeprav je razočaran zaradi rdeče luči za Severno Makedonijo, je Sassoli izrazil zadovoljstvo, da blokada ni zlomila evropskega duha v državi.
Zaev je poudaril, da se zavedajo, da morajo nadaljevati reforme in pokazati napredek na področjih vladavine prava ter gospodarstva, saj bo to koristilo predvsem državi. To brez pritiska, ki bi ga prinesel začetek pristopnih pogajanj, ne bo lahko, vendar ni druge alternative. »Dokazali bomo, da spadamo v EU. Pritiski in kritike protievropskih sil bodo premagani. Verjamemo v evropske vrednote in prepričani smo, da bo Severna Makedonija kmalu dobila še eno priložnost,« je poudaril premier.
Do takrat se bo država morala zadovoljiti s članstvom v Natu. Da se vsi zavezniki strinjajo z vstopom Severne Makedonije v zavezništvo, je v izjavah za ukrajinske medije zagotovil Stoltenberg. Zaevu je po francoski blokadi sporočil, da pristopanje Severne Makedonije k severnoatlantskemu zavezništvu poteka po načrtih in da je Nato zavezan njenemu sprejetju v svoje vrste.
Snedena obljuba EU je postavila pod vprašaj uresničevanje prespanskega sporazuma Skopja z Atenami, ki je rešil dolgoletni spor o imenu Makedonije. Zaev je pojasnil, da bodo blokirani in zamrznjeni deli sporazuma o notranji uporabi novega imena Severna Makedonija. Po njegovih navedbah so nekateri členi sporazuma, ki sta ga 17. junija 2018 podpisali Grčija in Makedonija, tesno povezani z napredovanjem Severne Makedonije do članstva v EU. Sklenil je z opozorilom, da bi radikalizacija in vrnitev nacionalizma v etnično razdeljeno državo povzročila veliko škode tudi Balkanu in Evropi.
Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju s premierom Zoranom Zaevom ta teden poudaril, da so vse evropske institucije prepričane, da mora Severna Makedonija začeti pristopna pogajanja. Po njegovem bodo evropski voditelji dosegli soglasje in spremenili odločitev.
Blokada ni zlomila evropskega duha
Po Sassolijevem mnenju to ni bila zgodovinska napaka, temveč zgodovinski odmor, ker je proces zgolj odložen. Bruselj bo preučil pripombe in zadržke nekaterih držav članic EU, na težave pa je treba gledati z optimizmom. Sassoli upa, da bodo te države presegle zadržke. Poudaril je, da je Severna Makedonija za začetek pogajanj veliko žrtvovala, uresničila reforme ter celo spremenila ime. Čeprav je razočaran zaradi rdeče luči za Severno Makedonijo, je Sassoli izrazil zadovoljstvo, da blokada ni zlomila evropskega duha v državi.
Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli med srečanjem s severnomakedonskim premierom Zoranom Zaevom ta teden v Skopju. Foto Reuters
Zaev je poudaril, da se zavedajo, da morajo nadaljevati reforme in pokazati napredek na področjih vladavine prava ter gospodarstva, saj bo to koristilo predvsem državi. To brez pritiska, ki bi ga prinesel začetek pristopnih pogajanj, ne bo lahko, vendar ni druge alternative. »Dokazali bomo, da spadamo v EU. Pritiski in kritike protievropskih sil bodo premagani. Verjamemo v evropske vrednote in prepričani smo, da bo Severna Makedonija kmalu dobila še eno priložnost,« je poudaril premier.
Do takrat se bo država morala zadovoljiti s članstvom v Natu. Da se vsi zavezniki strinjajo z vstopom Severne Makedonije v zavezništvo, je v izjavah za ukrajinske medije zagotovil Stoltenberg. Zaevu je po francoski blokadi sporočil, da pristopanje Severne Makedonije k severnoatlantskemu zavezništvu poteka po načrtih in da je Nato zavezan njenemu sprejetju v svoje vrste.
Radikalizacija v etnično razdeljeni državi bi povzročila veliko škode tudi Balkanu in Evropi.
Čeprav se je Zaev zaradi rdeče luči Bruslja odločil za razpis predčasnih parlamentarnih volitev, je po napovedi Stoltenberga, da bi Severna Makedonija lahko dobila zeleno luč za članstvo v Natu, že na decembrskem vrhu v Londonu dopustil možnost preložitve volitev. Po njegovem država ne bi smela biti brez sobranja v trenutku, ko bi moralo to ratificirati pristopni protokol za sprejem v Nato. Drugače meni predsednik države Stevo Pendarovski, ki je poudaril, da ni potrebe po pogojevanju razpustitve parlamenta 11. februarja in predčasnih volitvah 12. aprila z ratifikacijo protokola.Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg obljublja članstvo za Severno Makedonijo v nekaj mesecih. Foto Afp
Zamrznitev sporazuma o imenu
Snedena obljuba EU je postavila pod vprašaj uresničevanje prespanskega sporazuma Skopja z Atenami, ki je rešil dolgoletni spor o imenu Makedonije. Zaev je pojasnil, da bodo blokirani in zamrznjeni deli sporazuma o notranji uporabi novega imena Severna Makedonija. Po njegovih navedbah so nekateri členi sporazuma, ki sta ga 17. junija 2018 podpisali Grčija in Makedonija, tesno povezani z napredovanjem Severne Makedonije do članstva v EU. Sklenil je z opozorilom, da bi radikalizacija in vrnitev nacionalizma v etnično razdeljeno državo povzročila veliko škode tudi Balkanu in Evropi.
