Rusija bo Belorusiji dobavila rakete z jedrskimi konicami
19.20 Putin Belorusiji obljubil rakete, ki lahko nosijo jedrske konice
Rusija bo Belorusiji dobavila rakete, ki lahko nosijo jedrske konice, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal beloruskemu kolegu Aleksandru Lukašenku med njunim srečanjem v Sankt Peterburgu, kjer sta predsednika obeležila 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med njunima državama, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Po Putinovih besedah bodo zahodni sosedi v prihajajočih mesecih dobavili rakete tipa Iskander-M, ki lahko med drugim nosijo tudi jedrske konice. Prav tako je Lukašenku ponudil nadgradnjo beloruskih bojnih letal Su-25, da bi ta lahko nosila jedrsko orožje.
Kot še navaja Tass, je Putin v televizijskem prenosu srečanja dejal, da imajo ZDA v Evropi 200 kosov jedrskega orožja, večina teh naj bi bila jedrske bombe. Ruski predsednik trdi, da je za namen rabe tega jedrskega orožja, ki se nahaja v šestih evropskih državah, v pripravljenosti 257 letal.
Rusko zunanje ministrstvo je maja izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države. V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru »posebne vojaške operacije« v Ukrajini, je takrat dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev.
Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z »izmišljeno« jedrsko grožnjo s strani Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava in hkrati poskrbel, da so bile njegove jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti. Beloruski volivci so na referendumu o ustavnih reformah konec februarja odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju.
17.45 Ruske sile zavzele Severodoneck
Župan mesta Severodoneck, ki je bilo več tednov prizorišče srditih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, je danes potrdil, da je mesto v celoti padlo v ruske roke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan Oleksandr Strjuk je novico potrdil dan po tem, ko so ukrajinski branilci dobili ukaz, da se umaknejo iz kraja, kjer jim je grozilo, da jih napadalci v celoti obkrožijo.
Predstavnik proruskih separatističnih sil Andrej Maročko je danes potrdil, da so Rusi vzpostavili nadzor tudi nad kemično tovarno Azot. Po besedah Ivana Filiponenka, ki je še en predstavnik separatistov iz Donbasa, se je v tovarni nahajalo 800 civilistov, ki so bili evakuirani.
Rusija sedaj sile usmerja proti Lisičansku, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa. To je prek Telegrama potrdil tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po navedbah Maročka pa že potekajo ulične borbe za Lisičansk.
12.15 Ukrajina poroča o številnih ruskih raketnih napadih, tudi iz Belorusije
Rusija je danes izstrelila rakete na več ukrajinskih regij, in sicer Lvov, Mikolajiv, Žitomir, Černigov in Hmelnicki, poroča ukrajinski generalštab. Nekatere od raket naj bi ruske sile izstrelile tudi iz Belorusije. V okolici mesta Lisičansk na vzhodu države pa je ukrajinska vojska odbila več ruskih napadov na pomembno oskrbovalno pot. Okoli 5. ure zjutraj je bila regija Černigov tarča napada z raketami, od katerih jih je 20 bilo izstreljenih z ozemlja Belorusije, je severno poveljstvo ukrajinske vojske zapisalo na facebooku in dodalo, da je glavna tarča bila vas Desna, v kateri je bila zadeta infrastruktura.
O žrtvah zaenkrat ne poročajo, prav tako pa niso navedli, ali je bila prizadeta infrastruktura vojaška ali civilna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rakete iz Belorusije so priletele tudi v regijo Žitomir, kjer je skupno padlo 24 raket, umrl pa je en vojak, je sporočil župan mesta Žitomir Sergej Suhomlin. Ukrajinska zračna obramba je na območju regije Hmelnicki uspela sestreliti dve raketi, v regiji Mikolajev na jugu Ukrajine pa obseg škode in število morebitnih žrtev še ocenjujejo, je dejala tiskovna predstavnica lokalne uprave.
Ukrajinske sile so prav tako danes v bližini mesta Bahmut odbile ruske napade med krajema Volodimirivka in Pokrovsk, skozi katera poteka ključna oskrbovalna pot za mesto Lisičansk, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusija namreč sedaj obstreljuje Lisičansk, ki je njena naslednja strateška tarča v prizadevanju za osvojitev Donbasa, po tem ko so se ukrajinske sile pred kratkim po večtedenskih hudih spopadih umaknile iz Severodonecka.
Do napadov prihaja ravno v času, ko se bosta danes v Sankt Peterburgu sestala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov beloruski kolega Aleksander Lukašenko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa naj bi Belorusijo obiskal v četrtek in petek.
Čeprav Belorusija ni neposredno vpletena v konflikt z Ukrajino, pa so oblasti v Minsku ruski vojski dale na razpolago belorusko ozemlje kot izhodišče za kopenski napad na Kijev. Država, ki jo od leta 1994 vodi Lukašenko, je tudi zato podvržena mnogim sankcijam Zahoda.
11.26 Ukrajina verjetno preoblikuje svojo obrambo
Po podatkih britanske vojaške obveščevalne službe Ukrajina verjetno preoblikuje svojo obrambo sektorja Severodoneck-Lisičansk, saj ruske oklepne enote še naprej napredujejo na južnem robu naseljenega območja, poroča Guardian. To sledi napovedi, da se ukrajinske sile po tednih hudih spopadov pripravljajo na umik iz Severodonecka.
11.00 Velik pretres v ruskem visokem poveljstvu
Ministrstvo za obrambo tudi trdi, da je od začetka junija prišlo do velikega pretresa v vrhovnem poveljstvu ruske vojske, ki je pripeljalo do odstranitve poveljnika zračnih sil (VDV) general-polkovnika Andreja Serdjukova in poveljnika južne vojaške skupine (SGF), generala Aleksandra Dvornikova. V MO pravijo, da je bil slednji v nekem trenutku verjetno generalni operativni poveljnik napadalnih sil, navaja Guardian.
08.00 Mnenje strokovnjaka: Nemške cene plina bi se lahko potrojile
Strokovnjak meni, da bi se lahko nemške cene plina potrojile, saj Rusija zmanjšuje dobavo. Nemški potrošniki bi se lahko v prihodnjih mesecih soočili s potrojitvijo cen plina, potem ko je Rusija zavirala dobavo v Evropo, je dejal visoki energetski uradnik, kot poroča Guardian. Moskva je prejšnji teden zmanjšala pretok plina po plinovodu Severni tok 1 za 40 odstotkov, pri čemer je navedla tehnične razloge, ki jih Berlin zavrača kot pretvezo, kar je povzročilo štiri do šestkratno zvišanje tržnih cen, je dejal vodja nemške zvezne omrežne agencije Klaus Müller.
Takšni ogromni skoki cen se verjetno ne bodo v celoti prenesli na potrošnike, je dejal Müller, vendar so se nemški državljani morali pripraviti na dramatično rast stroškov. »Mogoče bo prišo do podvojitve ali potrojitve cen,« je povedal za javno radiotelevizijo ARD. Povedal je, da so naraščajoči stroški, ki se zdaj kažejo na računih ljudi za energijo, posledica višjih cen na trgu plina lani jeseni.
Nemško gospodarsko ministrstvo je v četrtek objavilo drugo od treh faz energetskega načrta za izredne razmere in opozorilo na veliko tveganje dolgoročnega pomanjkanja oskrbe zaradi sistematičnega prekinitve dobave plina Rusije. Tako imenovana »faza alarma« omogoča komunalnim podjetjem, da prenesejo visoke cene plina na odjemalce in s tem pripomorejo k zmanjšanju povpraševanja.
00.00 Države skupine Brics podprle možnost pogajanj med Rusijo in Ukrajino
Države članice skupine Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika – so ob včerajšnjem zaključku dvodnevnega virtualnega vrha skupine podprle nadaljevanje pogovorov med Moskvo in Kijevom, vendar niso natančno opredelile poti do končanja vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Peking je namreč gostil virtualni vrh držav članic skupine Brics, gospodarstev v razvoju, ki skupaj predstavljajo več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in skoraj četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda. Vseh pet držav članic Brics je v deklaraciji, objavljeni pozno v četrtek, zapisalo, da »podpirajo pogajanja med Rusijo in Ukrajino«, vendar niso predstavile natačnejših načrtov ali poti za končanje vojne v Ukrajini.
Države so sporočile tudi, da so na vrhu »potekale razprave o zaskrbljenosti glede humanitarnih razmer v Ukrajini in njeni okolici«, ter izrazile podporo mednarodnim agencijam pri zagotavljanju humanitarne pomoči. ZDA in države članice EU so po ruski invaziji na Ukrajino proti Rusiji uvedle številne sankcije. Kitajska in Indija glede tega ostajata zadržani, da ne bi ogrozili svojih vojaških in trgovinskih povezav z Moskvo, Južna Afrika, ena redkih afriških držav z diplomatskim vplivom zunaj celine, pa prav tako ni hotela obsoditi Rusije.
