
Neomejen dostop | že od 14,99€
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriške napade na iranske jedrske objekte pozdravil kot drzno odločitev, ki bi lahko bila prelomnica v zgodovini regije. Irak in palestinsko gibanje Hamas sta medtem napade obsodila kot grožnjo regionalni varnosti, poročajo tuje tiskovne agencije. Zvečer bo tudi izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov.
Netanjahu je v video nagovoru državljanom čestital predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za napad in dodal, da bi njegova drzna odločitev »lahko spremenila zgodovino«. »V zgodovino bo zapisano, da je predsednik Trump ukrepal, da bi najnevarnejšemu režimu na svetu odvzel najnevarnejše orožje na svetu,« je dejal.
Varnostni svet ZN se bo po ameriških napadih na iranske jedrske objekte danes sešel na izrednem zasedanju v New Yorku, je sporočila misija Gvajane, ki junija predseduje VS ZN.
Zasedanje, že tretje od začetka vojne med Izraelom in Iranom 13. junija, se bo po napovedih začelo ob 15. uri po krajevnem času (ob 21. uri po srednjeevropskem).
Za sklic nujnega izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN je po napadu danes pisno zaprosil Iran. V pismu je ameriški napad obsodil kot resno grožnjo regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti, ZDA pa obtožil nezakonite uporabe sile proti suverenosti in ozemeljski celovitosti islamske republike.
»Iran ne sme razviti jedrskega orožja, saj bi s tem ogrožal mednarodno varnost,« je na x zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Vse strani je pozvala, naj naredijo korak nazaj, se vrnejo za pogajalsko mizo in preprečijo nadaljnje zaostrovanje. Zunanji ministri EU bodo o položaju razpravljali na jutrišnjem rednem zasedanju v Bruslju. Peter Žerjavič
ZDA bi Iranu dovolile obratovanje jedrskih elektrarn, ne pa tudi bogatenja jedrskega goriva, je po ameriških napadih na iranske jedrske objekte danes dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot je pojasnil za ameriško televizijo Fox News, je ponudba ZDA za pogajanja o jedrski energiji še vedno na mizi. »Pripravljeni smo se z njimi pogovoriti jutri,« je dejal.
»Na koncu se morajo odločiti. Odločitev je zelo preprosta: če želijo jedrske reaktorje, da bodo imeli elektriko - na svetu je veliko držav, ki to počnejo, in jim ni treba bogatiti lastnega urana -, lahko to storijo,« je še poudaril Rubio.
Iranski parlament je po ameriških napadih na iranske jedrske objekte izglasoval zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine. Kot poroča iranska televizija Press TV, mora to odločitev potrditi še iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, na čelu katerega je ajatola Ali Hamenej. Ameriški državni sekretar Marco Rubio svari Teheran, naj tega ne stori.
Kot je Rubio dejal za televizijo Fox News, bi zaprtje okoli 55 kilometrov široke trgovske poti med Iranom in Omanom za Teheran pomenilo gospodarski samomor. »To bi bolj prizadelo druga gospodarstva kot naše,« je še dejal Rubio po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Skozi strateško pomembno ožino potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina. Trgovske ladje in tankerji naj bi se sicer po poročanju medijev že začeli izogibati iranskim teritorialnim vodam.
Dodal je, da je Trump s svojim vodenjem ustvaril zgodovinski zasuk, ki bi lahko pripeljal do miru in blaginje na Bližnjem vzhodu in širše.
Poudaril je, da je bila z ameriškim napadom izpolnjena ena njegovih glavnih obljub, ki jih je dal ob začetku napadov na Iran, in sicer, da bodo uničeni iranski jedrski objekti. »Ta obljuba je bila izpolnjena,« je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Irak, ki meji na Iran, je medtem opozoril, da ZDA z napadom ogrožajo mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu. Kot neprikrito agresijo jih je obsodilo palestinsko islamistično gibanje Hamas.
Tiskovni predstavnik iraške vlade Basim Alavadi je ob obsodbi ameriških napadov izrazil tudi zaskrbljenost Iraka. »To vojaško stopnjevanje pomeni veliko grožnjo miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu in pomeni resno tveganje za regionalno stabilnost,« je dodal.
Tudi Hamas je napade obsodil kot nevarno stopnjevanje, ki ogroža mir in varnost v svetu.
Nemčija in Velika Britanija sta se odzvali s pozivom Iranu k vrnitvi za pogajalsko mizo za dosego diplomatske rešitve konflikta z Izraelom.
Nemški kancler Friedrich Merz je Iran znova pozval »k takojšnjim pogajanjem z ZDA in Izraelom za dosego diplomatske rešitve konflikta«.
Po sestanku varnostnega kabineta, ki ga je vodil Merz, je tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius še sporočil, da Nemčija ocenjuje, da je bil v ameriških zračnih napadih poškodovan velik del iranskega jedrskega programa. Dodal je, da bo sicer mogoče škodo natančneje oceniti šele kasneje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Povedal je še, da bo Berlin s partnerji v EU in z ZDA usklajeval nadaljnje korake.
Tudi britanski premier Keir Starmer je v odzivu pozval Teheran k pogajanjem. »Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo nestabilne, zato je stabilnost v regiji prednostna naloga. Iran pozivamo, da se vrne za pogajalsko mizo in doseže diplomatsko rešitev za končanje te krize,« je dejal.
»Iranski jedrski program je resna grožnja mednarodni varnosti. Iranu nikoli ne smemo dovoliti, da bi razvil jedrsko orožje, zato so ZDA ukrepale za zmanjšanje te grožnje,« je še dejal po poročanju britanskih medijev.
Predsednik vlade Robert Golob je pozval vse strani k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo. Opozoril je, da dodatno zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu predstavlja resno grožnjo. Zunanje ministrstvo pa je pozvalo k umiritvi razmer v regiji in vrnitvi k pogajanjem.
Kot poudarja Golob, nasilje in vojaški spopadi vodijo samo v še večje trpljenje nedolžnega prebivalstva Bližnjega vzhoda. Ob tem se je pridružil izjavi Generalne skupščine ZN, da sta edina pot mir in diplomacija, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Zunanje ministrstvo pa je na omrežju X poudarilo, da to zaostrovanje lahko še poslabša že tako nevarne razmere, ogrozi mednarodni mir in varnost, pahne regijo v kaos in ogrozi življenja civilistov.
Predsednik SDS Janez Janša pa je po napadih čestital ameriškemu predsedniku. »Težka odločitev, a nujna. Bravo, gospod predsednik,« je zapisal na družbenem omrežju X.
Poudaril je, da uničenje »najnevarnejšega orožja na svetu v rokah glavnega svetovnega sponzorja terorizma« prinaša upanje za varnejši svet. Za Iran pa je po mnenju Janše najboljši scenarij, da zatirano ljudstvo strmoglavi režim. »Zdaj je čas za to,« je še zapisal predsednik SDS.
Rusko zunanje ministrstvo je danes ostro obsodilo ameriške napade na jedrske objekte v Iranu in jih označilo za neodgovorno odločitev v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino Združenih narodov. Kritična je tudi Kitajska, ki poudarja, da napadi povečujejo napetosti na Bližnjem vzhodu, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Neodgovorna odločitev ZDA o bombardiranju Irana krši mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN,« je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Poudarilo je, da se mora na napade odzvati Varnostni svet ZN.
Po navedbah ruskega ministrstva so napadi tudi škodovali prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja. Moskva zato pričakuje jasen odziv Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Svet guvernerjev agencije se bo sicer zaradi razmer v Iranu v ponedeljek sešel na izrednem zasedanju.
V Moskvi pa bo v ponedeljek iranski zunanji minister Abas Aragči, ki se bo sešel s svojim zaveznikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ameriške napade na iranske jedrske objekte je danes obsodilo tudi kitajsko zunanje ministrstvo. Ocenilo je, da napadi stopnjujejo napetosti na Bližnjem vzhod in vse strani v konfliktu, zlasti Izrael, pozvalo k čim prejšnji prekinitvi ognja.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ameriške napade na iranske jedrske objekte označil za zaskrbljujoče in nevarno zaostrovanje v regiji, ki je že tako na robu, pa tudi kot neposredno grožnjo miru in varnosti v svetu. Vpletene strani je pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatski rešitvi konflikta.
Guterres je na družbenem omrežju X opozoril, da vse bolj narašča nevarnost, da bi konflikt hitro ušel izpod nadzora, kar bi imelo katastrofalne posledice za civiliste, regijo in svet.
Države članice Združenih narodov je pozval k zmanjšanju napetosti in spoštovanju obveznosti iz Ustanovne listine ZN in drugih pravil mednarodnega prava. »V tej nevarni uri je ključnega pomena, da se izognemo spirali kaosa,« je dodal. Ponovil je, da za konflikt ni vojaške rešitve in da je edina pot naprej pot diplomacije.
Tudi predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjana Špoljarić je opozorila, da bi okrepitev in širjenje velikih vojaških operacij na Bližnjem vzhodu lahko v regiji in svetu sprožila vojno z nepopravljivimi posledicami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Spomnila je, da spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ni izbira, temveč obveznost. Izpostavila je nujnost zaščite civilistov in zdravstvenega osebja, da lahko varno opravljajo svoje delo pri reševanju življenj. Dodala je, da je ICRC tako v Iranu kot v Izraelu mobiliziral ekipe in zaloge, da bi se lahko odzval na naraščajoče potrebe.
Komentarji