Teden dni zatem, ko je izraelska opozicija vložila predlog za razpustitev parlamenta, je usoda vlade premiera Benjamina Netanjahuja še naprej visela v zraku. Medtem ko so se poslanci pripravljali na prvo od štirih glasovanj, potrebnih za razpis predčasnih volitev, so se v zakulisju nadaljevali poskusi reševanja dve leti in pol stare koalicije. Njen morebiten razpad bi lahko vplival tudi na nadaljnji razvoj krvave izraelske vojaške ofenzive v Gazi.

Oči so bile uprte predvsem v stranko Šas in listo Združena tora judaizma (UTJ), po številu poslancev drugo in tretjo največjo koalicijsko partnerico. Njuni vodstvi sta prejšnji teden napovedali umik iz vlade, in sicer zaradi dlje trajajočega spora, povezanega z vojaško obveznostjo ultraortodoksnih študentov, ki ji v obeh strankah odločno nasprotujejo. Opozicija je v odzivu na poglabljanje vladne krize v parlamentarno proceduro vložila predlog o razpustitvi kneseta.

Kljub zevajočemu razkolu znotraj koalicije si analitiki in opazovalci niso upali napovedati razpleta prvega od predvidenih štirih glasovanj. Od tega so jih med drugim odvračala medijska poročila o nadaljevanju intenzivnih pogajanj med sprtimi strankami, osredotočenih na iskanje morebitnega kompromisa, ki bi lahko vsaj za nekaj časa odložil razpad koalicije.

Precej bolj jasno je bilo, kaj se zgodi, če glasovanje ne uspe: opozicija bo lahko naslednji predlog o razpustitvi parlamenta vložila šele čez šest mesecev. Netanjahu se lahko hkrati nadeja, da mu bo svojo koalicijo uspelo konsolidirati med katerim od nadaljnjih glasovanj, predvidenih v prihodnjih tednih – in skleniti dogovor, ki bi zadovoljil vse vpletene strani.

Izjemam nasprotuje večina javnosti

Čeprav Šas in UTJ v Netanjahujevi vladi uživata precejšnjo moč, sta obe stranki v zadnjih dneh kot pogoj za nadaljnje sodelovanje postavljali izvzetje ultraortodoksnih študentov iz služenja vojaškega roka. Večina drugih koalicijskih in parlamentarnih strank je od izbruha vojne v Gazi tovrstnim izjemam močno nenaklonjena. Po javnomnenjskih anketah sodeč jim nasprotuje tudi večina Izraelcev.

Netanjahu in njegovi koalicijski partnerji so v odzivih na razkrajanje vlade vztrajali, da je razpis predčasnih volitev zadnje, kar Izrael potrebuje v času vojne. Skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič, proti kateremu je ta teden več zahodnih držav uvedlo sankcije, je morebiten padec vlade med nastopom v parlamentu opisal kot »eksistencialno nevarnost« za prihodnost Izraela. »Zgodovina ne bo odpustila nikomur, ki bi državo med vojno potisnil v volitve,« so pri AFP povzeli Smotričeve besede.Razpis predčasnih volitev bi po mnenju analitikov vsekakor povečale pritisk na Netanjahuja, da zagotovi izpustitev več izraelskih talcev iz Gaze in morda sklene vnovično začasno premirje s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Tvegan bi bil tudi z vidika premierove nepriljubljenosti med izraelskimi volivci in morebitne izgube imunitete, ki ga varuje pred obtožbami zaradi korupcije.

Tega se po vsem sodeč dobro zavedajo v opoziciji, kjer so kljub tveganju, povezanem s postopkom razpustitve parlamenta, ohranjali velika pričakovanja. »Lahko zavlačujejo, si izmišljujejo in se izgovarjajo /…/ a resnici se ne moremo izogniti,« je poudaril Miki Levi, poslanec in nekdanji predsednik parlamenta iz vrst največje opozicijske stranke Ješ Atid. »S to vlado je konec, s tem knesetom je konec. Javnost si zasluži več in dobila bo več.«