Evropska unija, ZDA in druge zahodne države so poenotene glede nujnosti umiritve razmer v Izraelu in na palestinskih ozemljih, toda odsotnost kakršne koli usklajene mednarodne diplomatske akcije za zaustavitev začaranega kroga nasilja je po mnenju analitikov slab signal, ki še dodatno povečuje nevarnost nove vojne na Bližnjem vzhodu.

Predstavniki EU so v zadnjih dneh vse vpletene strani pozvali k sprejetju ukrepov za umiritev razmer in izrazili zaskrbljenost nad dosedanjim potekom dogodkov. To je bilo tudi osrednje sporočilo, ki ga je izraelskemu predsedniku Reuvenu Rivlinu v današnjem telefonskem pogovoru podal predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je med drugim poudaril, da bi morali tako Izraelci kot Palestinci vse svoje napore usmeriti v deeskalacijo in preprečevanje izgube življenj nedolžnih civilistov na obeh straneh.

Uravnotežene obsodbe

Institucije EU so v dosedanjih odzivih poskušale zaobjeti celotno kompleksnost dogajanja na Zahodnem bregu, v Vzhodnem Jeruzalemu in v Gazi ter se izognile pripisovanju odgovornosti zgolj eni strani. Med drugim so poudarile, da je ukrepanje proti ekstremistom odgovornost vseh voditeljev, ter da mora biti status quo verskih objektov v Jeruzalemu še naprej v celoti spoštovan. Manj zadržani so bili nekateri evropski voditelji, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, ki so v tem tednu na družabnih omrežjih jasno izrazili podporo judovski državi in njeni pravici do samoobrambe.



Zaskrbljujoči prizori iz Izraela in palestinskih ozemelj sicer predstavljajo preizkus za evropsko diplomacijo, ki je v reševanje konflikta v zadnjih desetletjih vložila veliko naporov in energije.



Fokus evropske, pa tudi vseh drugih zahodnih diplomacij je usmerjen predvsem na iskanje kratkoročnih rešitev, s katerimi bi preprečili, da se najnovejši val nasilja sprevrže v vojno. Evropskim članicam varnostnega sveta OZN v ponedeljek kljub temu ni uspelo prepričati ZDA, da bi se pridružile skupni izjavi, ki bi obsodila tako izgone palestinskih družin iz okrožja Šejk Džara v Vzhodnem Jeruzalemu kot tudi Hamasove raketne napade na cilje v Izraelu. Za današnje zasedanje najvišjega organa svetovne organizacije je bil napovedan nov poskus sprejetja omenjene izjave, a je tudi ta propadel.

EU tokrat ne more biti posrednik

V trenutnem položaju težavo za EU po besedah Kelly Petillo, strokovnjakinje za Bližnji vzhod pri Evropskem svetu za zunanje odnose (Ecfr), predstavlja to, da ni v neposrednem stiku s Hamasom, zaradi česar je njena sposobnost posredovanja omejena. Uniji tako preostane malo drugega, kot da ves svoj politični kapital vloži v poskus mediacije pod vodstvom Egipta, za katerega pa niti Izrael niti skrajno palestinsko gibanje, ki nadzoruje območje Gaze, ne kažeta velikega zanimanja.



EU po besedah analitikov glede izraelsko-palestinskega konflikta sicer ostaja izrazito notranje razdeljena. Vzrok za to so tesni gospodarski in diplomatski odnosi, ki jih večina držav članic in EU kot celota vzdržuje z Izraelom, je za Delo pojasnila Kelly Petillo. »Kljub tako velikem ekonomskem vzvodu Evropejci niso zmožni dovolj močno pritisniti na Izrael, prepoznati asimetrije moči, ki jo ima kot okupacijska sila, ter konflikt pripeljati do konca,« je prepričana sogovornica, ki opozarja, da temeljni vzrok za težave ostaja nerešeno vprašanje zasedenih palestinskih ozemelj.