Niz temperaturnih rekordov se je končal – za zdaj

Prejšnji mesec je bil tretji najtoplejši julij v zgodovini meritev. Povprečna globalna temperatura na površju je po podatkih programa Copernicus (ERA5) dosegla 16,68 stopinje Celzija, kar je 0,45 stopinje več od dolgoletnega povprečja med letoma 1991–2020. Čeprav nekoliko hladnejši od doslej rekordnih julijev 2023 in 2024, je bil letošnji julij še vedno 1,25 stopinje toplejši od predindustrijske dobe. Povedano drugače: to je bil šele četrti mesec v zadnjih dveh letih, ko globalna temperatura ni presegla meje 1,5 stopinje Celzija nad ravnjo iz obdobja 1850–1900.

»Dve leti po najtoplejšem juliju v zgodovini se je niz globalnih temperaturnih rekordov končal – za zdaj. Vendar to ne pomeni, da je podnebnih sprememb konec. Še naprej smo priča posledicam segrevanja planeta, denimo v obliki ekstremnih vročinskih valov in katastrofalnih poplav, ki so zaznamovale letošnji julij,« je izsledke zadnjega poročila komentiral Carlo Buontempo, direktor službe za podnebne spremembe pri programu Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus.

»Če ne bomo hitro stabilizirali koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, lahko pričakujemo ne le nove temperaturne rekorde, temveč tudi vse hujše posledice – in na to se moramo pripraviti.«

Razmere v Evropi

Na stari celini je bila prejšnji mesec povprečna temperatura nad kopnim 21,12 stopinje Celzije, kar je 1,3 stopinje nad povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je postal četrti najtoplejši julij v zgodovini meritev. Najizrazitejša odstopanja so bila zaznana v Fenoskandiji, kjer so vročinski valovi najbolj prizadeli Švedsko in Finsko.

Na jugovzhodu Evrope so vročino spremljali še obsežni požari v naravi, Turčija pa je v kraju Silopi v bližini meje s Sirijo in Irakom s 50,5 stopinje Celzija dosegla nov nacionalni temperaturni rekord. Na drugi strani se je živo srebro pod povprečjem gibalo v srednji Evropi, zahodni Rusiji in delih Španije.

Zunaj Evrope pa so vročinski valovi zajeli zlasti Himalajo, Kitajsko in Japonsko. Opazno nižje pa so bile temperature nad deli Antarktike, Severno in Južno Ameriko, Indijo, večjim delom Avstralije ter nekaterimi območji Afrike.

Hidrološke razmere

Julij 2025 je med drugim prinesel nadpovprečne količine padavin v osrednji Evropi, severni Franciji, vzhodnem Združenem kraljestvu, južnih predelih Irske in Skandinavije, severovzhodni Evropi, severni Italiji, obalah severnega Jadrana, vzhodni Španiji in zahodni Rusiji. Podpovprečno raven dežja pa so imeli zlasti v Grčiji, na obalah Črnega morja in v južni Franciji.

Obseg arktičnega morskega ledu je bil julija letos deset odstotkov pod povprečjem, kar ga uvršča na drugo najnižjo raven za julij v 47-letni zgodovini satelitskih meritev, skupaj z letoma 2012 in 2021. Površina antarktičnega morskega ledu pa je bila osem odstotkov pod povprečjem, kar je tretje najnižje število za julij, a manj ekstremen kot v zadnjih dveh letih.