Še zadnji poskus boja Juliana Assangea
Dvainpetdesetletni Julian Assange je začel svoj zadnji poskus boja proti izročitvi Združenim državam. Londonsko višje sodišče je za danes in sredo določilo dva dni obravnav, ali se lahko v Avstraliji rojenemu ustanovitelju Wikileaksa, ki je že skoraj pet let zaprt v zaporu Belmarsh, dovoli pritožba na zahtevo ZDA za izročitev, da bi mu sodili zaradi obtožb vohunjenja. Njegovi odvetniki so na začetku zaslišanja sodišču sporočili, da se postopka ne bo udeležil zaradi slabega počutja. Če bo odločitev v sredo sprejeta v nasprotju z Assangeem, se namerava njegova odvetniška ekipa pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice – čeprav ugodna odločitev tam morda ne bo pravočasna, da bi ustavila izročitev.
Ob začetku obravnave so se njegovi podporniki zbrali pred sodiščem, med britanskimi politiki v množici je bil tudi nekdanji vodja laburistov Jeremy Corbyn. Laburistična poslanka Apsana Begum je na shodu dejala, da gre v tem primeru »za ljudi in njihovo moč proti državi in njenemu imperializmu, za iskanje pravice in obrambo svobode tiska po vsem svetu«.
175 let zapora
Za obtožbe je najvišja zagrožena kazen 175 let zapora, vendar je nevarnost, pravi Assangeeva žena Stella, da bi ga namesto tega lahko nehote doletela smrtna kazen. »Njegovo zdravje se slabša, tako fizično kot psihično,« je povedala novinarjem. Britansko sodišče se je januarja 2021 strinjalo z odločitvijo, da ga ne bi smeli izročiti ZDA, ker bi v skoraj popolni izolaciji verjetno storil samomor, »njegovo duševno stanje je takšno, da bi bila izročitev utesnjujoča«, je povedala sodnica Vanessa Baraitser.
Okrožno sodišče v vzhodni Virginiji je Assangea obtožilo vohunjenja, ki izhaja iz objave več sto tisoč strani zaupnih ameriških vojaških dokumentov na njegovi spletni strani Wikileaks leta 2010. Ameriški tožilci trdijo, da je v zaroti z ameriško obveščevalno analitičarko Chelsea Manning vdrl v strežnike Pentagona. Datoteke, o katerih so mediji pogosto poročali, so razkrile dokaze o vojnih zločinih, ki so jih po mnenju mnogih storile ameriške sile v Iraku in Afganistanu.
Wikileaks je od leta 2010, ko je postal znan, postal zbirališče dokumentarnih dokazov, ki so jih odkrili vladni ali podjetniški žvižgači. Leta 2013 je Edward Snowden, sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost, Wikileaksu posredoval dokumente, v katerih je razkril, da je NSA v strežnike ponudnikov elektronske pošte namestila digitalno filtriranje zasebne korespondence.
Pozneje je iz panamskega odvetniškega podjetja Mossack Fonseca pricurljalo na milijone dokumentov, ki so razkrili, da so korporacije in javni uslužbenci ustanavljali podjetja offshore za izogibanje davkom in skrivanje denarja, ki bi se lahko uporabil v nezakonite namene. Snowden je na x Assangeev primer označil za »najpomembnejši primer svobode tiska na svetu«, s čimer se strinja tudi pravna stroka.
