Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Oblast omejuje svobodo izražanja kritike

Poljska in pravna država: kritike mednarodnih organizacij za človekove pravice.
Udeleženci protivladnega protesta, ki so ga minuli mesec v Varšavi organizirale opozicijske skupine. FOTO: Kacper Pempel/Reuters
Udeleženci protivladnega protesta, ki so ga minuli mesec v Varšavi organizirale opozicijske skupine. FOTO: Kacper Pempel/Reuters
Boris Čibej
27. 6. 2018 | 06:00
4:25
Medtem ko se evropski zunanji ministri pritožujejo zaradi napadov poljskih oblasti na pravno državo, je mednarodna organizacija Amnesty International obtožila uradno Varšavo, da poskuša omejiti svobodo miroljubnih protestov.

»Miroljubni protesti so pravica, toda na Poljskem je ta resno ogrožena,« je na začetku tedna izjavila Gauri van Gulik, ki v Amnesty International (AI) vodi oddelek za Evropo. Ta mednarodna nevladna organizacija, ki se bori za človekove pravice, je že oktobra lani objavila poročilo, v katerem je opozorila na negativne učinke poljskega zakona iz decembra 2016, ki je omejil svobodo zbiranja. »Poljska vlada poskuša ustrahovati tiste, ki hočejo mirno protestirati,« je povedala Barbora Černušáková, ki v AI nadzira spoštovanje človekovih pravic na Poljskem. Lani je njena organizacija ugotovila, da poljske oblasti namerno zavlačujejo pregledovanje osebnih dokumentov demonstrantov in tako omejujejo njihovo svobodo gibanja. Ko so lani julija šli na ulice protestniki proti poljski zakonodajni reformi, ki zdaj razburja tako Bruselj kot Združene narode, so bili »podvrženi poniževalnim policijskim postopkom, ki so bili nepotrebni in pretirani«, so zapisali v poročilu AI. Po njihovem so poljske oblasti uporabljale »tehnike, kakor so nadzorovanje, nadlegovanje in preganjanje, da bi razgnale in preprečile množične proteste«.
 

Kaj je sveto?


»Poljska nacionalistična vlada preganja demonstrante, če ti seveda niso skrajno desničarski«, je bil v ponedeljek naslov članka na ameriškem novičarskem spletišču Vice News, v katerem opisujejo policijsko nasilje, ki so ga doživeli levičarji, ko so šli na ulice zaradi demonstracij, ki jih je pripravil Nacionalni radikalni tabor, eno izmed najbolj desnih nacionalističnih gibanj na Poljskem. V tej državi so protesti nekaj običajnega: borci za pravice žensk so že večkrat šli na ulice zaradi groženj, da bodo oblasti še bolj omejile pravico do abortusa oziroma ga prepovedale, več množičnih demonstracij je bilo tudi zaradi zakonodajne reforme, ki jo je pred dnevi zaradi posegov oblasti v neodvisnost sodstva ostro kritiziral posebni poročevalec Združenih narodov Diego García-Sayán, včeraj so izrazili zaskrbljenost tudi nekateri zunanji ministri Evropske unije. »Pravna država je eden od temeljev evropskega sodelovanja, na Poljskem je kar nekaj zakonov, ki so vprašljivi,« je izjavil vodja nizozemske diplomacije Stef Blok. Njegov luksemburški kolega Jean Asselborn je povedal, da »nismo tukaj, da bi obsojali ali kritizirali Poljsko. Tu smo zato, da povemo, da je neodvisnost sodstva sveta, zato moramo narediti vse, da bi jo zaščitili«.

 

Boj sodnikov proti sistemu


V poročilu AI so zapisali, da je neodvisnost poljskega sodstva ogrozil tudi zakon o javnem zbiranju. Po njihovih ocenah oblasti pritiskajo na sodnike, naj se odločijo njim v prid, ko razsojajo v sporih o organiziranju protestov. »Težko je delati v teh razmerah. Ne morem se boriti proti celotnemu sistemu. Nikoli ne vem, kdaj, od kod in od koga bom dobil udarec,« se je zaradi onemogočanja svojega poslanstva tej mednarodni organizaciji potožil poljski sodnik Dominik Czeszkievicz, proti kateremu so uvedli disciplinski postopek, ker je v enem primeru razsodil v prid organizatorjem demonstracij. »Poljske oblasti grozijo miroljubnim protestnikom s priprtjem in preganjanjem, v nekaterih primerih jih je policija celo pretepla in grobo ravnala z njimi. Nad številnimi demonstranti so uvedli nadzor, miroljubni protesti pa so čedalje bolj kriminalizirani,« je povedala Gauri van Gulik. A ni izgubila upanja. Po njenih besedah se ljudje na Poljskem »pogumno upirajo tej politiki demonizacije in še vedno gredo na ulice zaradi čedalje bolj restriktivnih zakonov in represivnih političnih ukrepov, s katerimi jih hočejo utišati«.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine