PlasticsEurope: Prepovedi niso rešitev

V članicah EU se vsako leto porabi 36,4 milijarde plastičnih slamic ali povprečno okoli 70 na prebivalca.
Fotografija: FOTO: Darren Staples/Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Darren Staples/Reuters

Bruselj – Cilj evropske komisije v bitki z izdelki iz plastike je zmanjšanje količine plastičnih odpadkov v okolju in še posebno oceanih. Zaradi velikih količin odpadkov v njih delčki plastike že v večji meri vstopajo v človekovo prehransko verigo.

Po podatkih evropske komisije velike količine odpadne plastike povzročajo tako okoljsko kot gospodarsko škodo. Vsako leto je konča v morjih od pet do trinajst milijonov ton. To je od 1,5 do štirih odstotkov svetovne proizvodnje plastike. V EU konča v oceanih od 150.000 do 500.000 ton plastike na leto. Četudi je delež EU na svetovni ravni majhen, evropska plastika konča na najbolj občutljivih območjih, kot je Sredozemsko morje. Količina plastike v njem je že primerljiva z deli oceanov z njeno največjo gostoto.
 

Jadran jo izvrže


Raziskave kažejo, da Jadransko morje večino plastičnih odpadkov odloži na obalah, zato je čiščenje obal, če izvzamemo vzpostavitev sistema kroženja plastike, najboljši način za čistejše morje. Za vse izdelke, ki jih je komisija uvrstila med neželene, že zdaj obstajajo alternative. V vsakoletnih akcijah Čista obala prostovoljci najdejo največ plastičnih filtrov cigaret, nerazpoznavnih koščkov plastike, stiropor, vrečke in tudi ribiške mreže in vatirane paličice. Pribora in krožničkov ni veliko, prav tako ne slamic in paličic za balone. Težava pa je, pravi stroka, da je nekoč služba za varovanje obalnega morja čistila obale vsak mesec, od leta 2016 pa ne več, saj je od takrat pristojna za morje.
 

Razsežnost uporabe


Kakšne razsežnosti ima uporaba plastike za enkratno uporabo, dokazujejo statistike. Po eni od njih se v članicah EU vsako leto porabi 36,4 milijarde plastičnih slamic ali povprečno okoli 70 na prebivalca. Slamice so na seznamu šestih izdelkov, do katerih bodo najstrožji, ker proizvod že ima ustrezno alternativo.

Plastični »vsebniki« za pijačo bodo dovoljeni samo, če bodo zamaški in pokrovčki pritrjeni na njih. Ti namreč velikokrat končajo odvrženi v okolje. Eden od sistemov, ki ga v Bruslju predlagajo v razmislek, je sistem kavcije za plastenke in steklenice, kakršen v Nemčiji že kar uspešno deluje poldrugo desetletje. Tako bi države članice po ciljih evropske komisije do leta 2025 v reciklažo zbrale 90 odstotkov plastenk. Predlagajo še informativne kampanje za ozaveščanje potrošnikov in finančno udeležbo proizvajalcev najbolj kočljivih plastičnih izdelkov v delitvi bremen onesnaževanja.

Mislijo predvsem na posode za hrano, ovoje za čips, tobačne izdelke s filtri, vlažne krpice, balone … V veliko breme je tudi ribolovno orodje, ki predstavlja 27 odstotkov vseh odpadkov v morju.
 

Korenček in palica


Evropska komisija prizadevanja za zmanjševanje količin plastičnih odpadkov ne postavlja zgolj v moralni in okoljski kontekst, ampak tudi v širšo strategijo krožnega gospodarstva, z boljšo izrabo virov in razvojem inovativnejših tehnologij. Strategija predvideva naložbe v razvoj plastike, ki bo laže reciklirana.

Z uresničevanjem predlogov bi se do leta 2030 menda izognili okoljski škodi v višini 22 milijard evrov in potrošnikom prihranili 6,5 milijarde evrov. V EU vsako leto nastane 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot tretjina jih je recikliranih. Preostali končajo na smetiščih ali v okolju. Poleg tega proračunski komisar Günther Oettinger predlaga še posebno dajatev za države članice, iz katere bi se sofinanciral proračun EU. Za vsak kilogram plastičnih odpadkov, ki ne bo recikliran, bi morale plačati 80 centov.

V industrijskem združenju PlasticsEurope so v odzivu na predloge pozvali evropsko komisijo, naj se raje izogne bližnjicam – ker da prepovedi niso rešitev – in se osredotoči na prizadevanje za boljše upravljanje odpadkov.

Komentarji: