V nadaljevanju preberite: 

»Kaj imajo skupnega genocidi, ki so se dogajali v minulih dveh tisočletjih? Preveč moči in premalo rok.« V teh besedah Simona Wiesenthala prepoznamo ne le pojasnilo, ampak tudi opozorilo. Slavni pisatelj, »lovec« na naciste, mož, ki je med drugo svetovno vojno preživel kar nekaj koncentracijskih taborišč – iz zadnjega, Mauthausna, so ga rešili 5. maja 1945, ko je pri svojih 183 centimetrih višine tehtal zgolj 41 kilogramov –, je vse svoje dolgo življenje opozarjal ne le na strahote, ki so bile zagrešene v preteklosti, temveč tudi na nevarnost ponavljanja tega istega ali podobnega zla.