Putin: Sputnik V je bolj zanesljiv kot kalašnikovka
V Rusiji so v četrtek registrirali že četrto cepivo proti covidu-19 domače proizvodnje, tako imenovani »lahki sputnik«.
Odpri galerijo
Po ugotovitvah revije Lancet je učinkovitost sptunika V 91,6-odstotna. FOTO: Sputnik via Reuters
V Rusiji so v četrtek registrirali že četrto cepivo proti covidu-19 domače proizvodnje, »lahki sputnik«, predsednik države Vladimir Putin pa je podprl zamisel o odpravi zaščite intelektualne lastnine za tovrstna cepiva.
»Lahki sputnik« oziroma »sputnik light« je ime novemu cepivu, ki je pravzaprav zgolj prva komponenta sputnika V, a je hkrati tudi njegova alternativa, kakor je v četrtek na videokonferenci s Putinom pojasnila podpredsednica ruske vlade Tatjana Golikova. Razlika med njima je dvojna. Z izvirnim cepivom, ki ima več kot 90-odstotno učinkovitost, se je treba cepiti dvakrat, z »lažjo« različico le enkrat, a po sedanjih raziskavah je učinkovita »le« v 79,4 odstotka primerih.
Rusija je že lani avgusta kot prva država na svetu registrirala svoje cepivo, sputnik V, čeprav takrat še ni bila končana tretja faza preizkušanja. Zdaj je to cepivo, poimenovano po prvem satelitu, ki ga je človeštvo izstrelilo v orbito, registrirano v že več kot 60 državah po vsem svetu, a med njimi ni zahodnih držav, ki so se z Rusijo zapletle v novo hladno vojno.
Del te je tudi propagandna vojna proti sputniku V, se pritožujejo njegovi ustvarjalci iz Zveznega raziskovalnega centra za epidemiologijo in mikrobiologijo, ki je poimenovan po pionirju ruske vakcinologije Nikolaju Gamaleji. Evropska agencija za zdravila se še ni odločila, ali ga bo dovolila na evropskem trgu, čeprav so že februarja v ugledni zdravstveni reviji Lancet ugotovili, da je po tretji fazi preizkusov njegova učinkovitost 91,6-odstotna.
Tudi Putin se je med pogovorom pritožil nad čedalje ostrejšo borbo na svetovnem trgu med različnimi proizvajalci cepiv. »Če sem prav razumel, so se na mednarodnem prizorišču odločili, da bodo podprli ameriško cepivo Moderna, s katero se spopada druga ameriško-evropska družba Pfizer, ki se na trgu bori in obnaša precej agresivno. A to je njihov problem,« je povedal ruski predsednik.
Začudil se je nad argumenti zahodnih proizvajalcev, da se bo dejanska učinkovitost njihovih »nadvse inovativnih in zelo sodobnih« preparatov pokazala šele čez deset let. To po njegovih besedah nikakor ne velja za ruska cepiva, ki »so zasnovana na tehnologijah in platformah, ki se uporabljajo že desetletja«. »Ta so prav tako sodobna in so brez vsakega dvoma na današnji dan najbolj zanesljiva in najmanj nevarna. Bolj zanesljiva od avtomatske puške Kalašnikov,« je dodal Putin.
Podprl je zamisel o odpravi patentov na cepiva, ki se je porodila v Indiji, a so ji nasprotovali tudi najvišji predstavniki EU, dokler ni podpora prišla iz same Bele hiše. »Nedvomno bi Rusija podprla takšen pristop. Kot sem že večkrat povedal, v sedanjih razmerah ne bi smeli razmišljati o maksimalnem dobičku, temveč o tem, kako zagotoviti varnost ljudi. To pa lahko dosežemo le tako, da bodo cepiva dostopna v veliki večini vseh držav po svetu,« je pribil Putin.
Poleg obeh »satelitov« sta v Rusiji registrirani še cepivi epivaccorona in covivac, toda po svetu je med najbolj iskanimi prav sputnik V. Tudi v EU so države, ki so se naveličale čakanja na odobritev Bruslja. Prva med njimi je bila sosednja Madžarska, drugod pa so odločitve o nabavi ruskega cepiva izzvale prave politične krize. Na Slovaškem je moral odstopiti predsednik vlade, iz Moskve pa je slišati komentarje, da je na Češkem izbruhnil škandal zaradi eksplozij v skladiščih orožja, ki so jih domnevno podtaknili ruski tajni agenti, prav zato, da bi preprečili nakup sputnika V, o katerem so se v Pragi že pogovarjali.
Tudi v Nemčiji je ruski »satelit« zanetil spore. Kakor so ugotovili novinarji nemškega državnega medija Deutsche Welle, so velike zagovornice sputnika V zvezne dežele, ki so bile nekoč del Nemške demokratične republike. Za njegovo nabavo se zavzemajo Saška, Saška-Anhalt, Turingija in Mecklenburg-Predpomorjanska. Predsednik deželne vlade v Saški-Anhalt Reiner Haseloff je svojo podporo nakupu sputnika V utemeljil z izkušnjami iz mladosti: ker so ga še v času Vzhodne Nemčije proti otroški paralizi cepili z ruskim cepivom, nima nobenih težav s cepivi iz te države.
Pravi škandal pa je konec prejšnjega meseca zakuhal njegov kolega iz Saške Michael Kretschmer, ki se je med obiskom Moskve srečal tudi s Putinom, potem pa izjavil, da hoče Nemčija že do poletja kupiti 30 milijonov odmerkov sputnika V. Ob vrnitvi domov se je moral opravičevati, da ni podpisoval nobenih pogodb, saj lahko takšne posle sklepajo le predstavniki zveznih oblasti.
»Lahki sputnik« oziroma »sputnik light« je ime novemu cepivu, ki je pravzaprav zgolj prva komponenta sputnika V, a je hkrati tudi njegova alternativa, kakor je v četrtek na videokonferenci s Putinom pojasnila podpredsednica ruske vlade Tatjana Golikova. Razlika med njima je dvojna. Z izvirnim cepivom, ki ima več kot 90-odstotno učinkovitost, se je treba cepiti dvakrat, z »lažjo« različico le enkrat, a po sedanjih raziskavah je učinkovita »le« v 79,4 odstotka primerih.
Rusija je registrirala že četrto cepivo domače proizvodnje.
Po ugotovitvah revije Lancet je učinkovitost sputnika V 91,6-odstotna.
Sputnik V so registrirali v več kot 60 državah.
Po ugotovitvah revije Lancet je učinkovitost sputnika V 91,6-odstotna.
Sputnik V so registrirali v več kot 60 državah.
Rusija je že lani avgusta kot prva država na svetu registrirala svoje cepivo, sputnik V, čeprav takrat še ni bila končana tretja faza preizkušanja. Zdaj je to cepivo, poimenovano po prvem satelitu, ki ga je človeštvo izstrelilo v orbito, registrirano v že več kot 60 državah po vsem svetu, a med njimi ni zahodnih držav, ki so se z Rusijo zapletle v novo hladno vojno.
Del te je tudi propagandna vojna proti sputniku V, se pritožujejo njegovi ustvarjalci iz Zveznega raziskovalnega centra za epidemiologijo in mikrobiologijo, ki je poimenovan po pionirju ruske vakcinologije Nikolaju Gamaleji. Evropska agencija za zdravila se še ni odločila, ali ga bo dovolila na evropskem trgu, čeprav so že februarja v ugledni zdravstveni reviji Lancet ugotovili, da je po tretji fazi preizkusov njegova učinkovitost 91,6-odstotna.
Rusija je registrirala že četrto cepivo domače proizvodnje. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Vojna farmacevtskih družb
Tudi Putin se je med pogovorom pritožil nad čedalje ostrejšo borbo na svetovnem trgu med različnimi proizvajalci cepiv. »Če sem prav razumel, so se na mednarodnem prizorišču odločili, da bodo podprli ameriško cepivo Moderna, s katero se spopada druga ameriško-evropska družba Pfizer, ki se na trgu bori in obnaša precej agresivno. A to je njihov problem,« je povedal ruski predsednik.
Začudil se je nad argumenti zahodnih proizvajalcev, da se bo dejanska učinkovitost njihovih »nadvse inovativnih in zelo sodobnih« preparatov pokazala šele čez deset let. To po njegovih besedah nikakor ne velja za ruska cepiva, ki »so zasnovana na tehnologijah in platformah, ki se uporabljajo že desetletja«. »Ta so prav tako sodobna in so brez vsakega dvoma na današnji dan najbolj zanesljiva in najmanj nevarna. Bolj zanesljiva od avtomatske puške Kalašnikov,« je dodal Putin.
Podprl je zamisel o odpravi patentov na cepiva, ki se je porodila v Indiji, a so ji nasprotovali tudi najvišji predstavniki EU, dokler ni podpora prišla iz same Bele hiše. »Nedvomno bi Rusija podprla takšen pristop. Kot sem že večkrat povedal, v sedanjih razmerah ne bi smeli razmišljati o maksimalnem dobičku, temveč o tem, kako zagotoviti varnost ljudi. To pa lahko dosežemo le tako, da bodo cepiva dostopna v veliki večini vseh držav po svetu,« je pribil Putin.
Poleg obeh »satelitov« sta v Rusiji registrirani še cepivi epivaccorona in covivac, toda po svetu je med najbolj iskanimi prav sputnik V. Tudi v EU so države, ki so se naveličale čakanja na odobritev Bruslja. Prva med njimi je bila sosednja Madžarska, drugod pa so odločitve o nabavi ruskega cepiva izzvale prave politične krize. Na Slovaškem je moral odstopiti predsednik vlade, iz Moskve pa je slišati komentarje, da je na Češkem izbruhnil škandal zaradi eksplozij v skladiščih orožja, ki so jih domnevno podtaknili ruski tajni agenti, prav zato, da bi preprečili nakup sputnika V, o katerem so se v Pragi že pogovarjali.
Sputnik V so registrirali v več kot 60 državah. FOTO: Ishara S. Kodikara/AFP
»Proruska« vzhodna Nemčija
Tudi v Nemčiji je ruski »satelit« zanetil spore. Kakor so ugotovili novinarji nemškega državnega medija Deutsche Welle, so velike zagovornice sputnika V zvezne dežele, ki so bile nekoč del Nemške demokratične republike. Za njegovo nabavo se zavzemajo Saška, Saška-Anhalt, Turingija in Mecklenburg-Predpomorjanska. Predsednik deželne vlade v Saški-Anhalt Reiner Haseloff je svojo podporo nakupu sputnika V utemeljil z izkušnjami iz mladosti: ker so ga še v času Vzhodne Nemčije proti otroški paralizi cepili z ruskim cepivom, nima nobenih težav s cepivi iz te države.
Pravi škandal pa je konec prejšnjega meseca zakuhal njegov kolega iz Saške Michael Kretschmer, ki se je med obiskom Moskve srečal tudi s Putinom, potem pa izjavil, da hoče Nemčija že do poletja kupiti 30 milijonov odmerkov sputnika V. Ob vrnitvi domov se je moral opravičevati, da ni podpisoval nobenih pogodb, saj lahko takšne posle sklepajo le predstavniki zveznih oblasti.
