Na mirovnih pogajanjih dogovor o humanitarnih koridorjih

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini, kjer poteka vojna.
Fotografija: Drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji. FOTO: Maxim Guchek/BelTA via Reuters
Odpri galerijo
Drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji. FOTO: Maxim Guchek/BelTA via Reuters

22.00 Društvo Ljubljana-Kijev proti izkoriščanju vojne v politične namene

V Slovensko-ukrajinskem kulturnem društvu Ljubljana-Kijev podpirajo vsako javno izražanje proti vsaki vojni. »Načelno pa ne podpiramo izkoriščanja tragedij in vojn v politično-strankarske namene,« so v odzivu na sredin shod v Ljubljani v podporo Ukrajini ob ruski invaziji zapisali na družbenem omrežju Facebook.

image_alt
Vlada brani Ukrajino s svojo predvolilno računico

Shod je bil po njihovem zatrjevanju v odzivu na družbenem omrežju Facebook, pod katerega sta se podpisala soustanovitelja društva Inna Demčenko Fröhlich in Jože Šimec, osebna odločitev predsednika društva Andrija Hevka, organiziran pa je bil brez soglasja soustanoviteljev društva.

»Nismo imeli ne pogovora ne dogovora. Ko bomo naslednjič dali pobudo za podoben shod, bomo povabili vse javne osebnosti in kulturne ustanove ter vsa društva,« so zapisali.

Na njihov zapis se je odzval premier Janez Janša, ki sodeč po tvitu meni naslednje: »Društvo predstavlja predsednik in ne dva člana, ki jih je poiskal KUL v svojih evidencah.«.

Sredinega shoda v podporo Ukrajini na ljubljanskem Kongresnem trgu, ki sta ga soorganizirala še ukrajinska diaspora in ukrajinsko veleposlaništvo, se je sicer udeležil vrh vlade z Janšo ter podpredsednikoma vlade, ministrom za obrambo Matejem Toninom in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Že v torek pa je na Trgu republike potekal shod, prav tako v podporo Ukrajini, ki ga je podprlo več kot 30 organizacij civilne družbe.

Društvo Ljubljana-Kijev proti izkoriščanju vojne v politične namene. FOTO: Črt Piksi/Delo
Društvo Ljubljana-Kijev proti izkoriščanju vojne v politične namene. FOTO: Črt Piksi/Delo

21.50 Indija ne obsoja napada na Ukrajino

Indijski premier Narendra Modi se med današnjim virtualnim vrhom z voditelji ZDA, Japonske in Avstralije ni želel pridružiti ostalim v skupni obsodbi ruskega napada na Ukrajino. Modi je v sredo govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ni uslišal poziva o vrnitvi k dialogu in diplomaciji. Indija se je isti dan v Generalni skupščini Združenih narodov vzdržala podpore resoluciji, ki zahteva takojšen umik ruskih enot iz Ukrajine.

Današnja skupna izjava pa je poslala posredno sporočilo Kitajski. Voditelji so namreč ponovno potrdili svojo zavezo odprti in svobodni Indijsko-pacifiški regiji skupaj s spoštovanjem ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji.

21.45 Napadeno mesto Černigiv

V letalskem napadu na ukrajinsko mesto Černigiv je bilo danes ubitih najmanj 33 ljudi, so sporočile ukrajinske oblasti. Še 18 ljudi je ranjenih. Po navedbah ukrajinskih virov ruska vojska oblega to mesto v bližini beloruske meje, navaja dpa.

21.00 ZDA z novim svežnjem sankcij proti Rusiji

ZDA nadaljujejo uvajanje sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Bela hiša je danes sporočila, da so tako kot zaveznice na seznam sankcij dodali več ruskih oligarhov in njihovih družinskih članov, ki še naprej podpirajo ruskega predsednika Vladimirja Putina kljub njegovi brutalni invaziji na Ukrajino.

Združene države in vlade po vsem svetu si bodo prizadevale prepoznati in zamrzniti premoženje, ki ga imajo v teh državah ruske elite in njihovi družinski člani - jahte, luksuzna stanovanja, denar in drugo nezakonito pridobljeno premoženje, so sporočili. ZDA bodo uvedle tudi vizumske omejitve za 19 oligarhov ter 47 njihovih družinskih članov in ožjih sodelavcev. Na seznamu je med drugim Ališer Usmanov, eden najbogatejših Rusov in Putinov tesen zaveznik, ki so mu Nemci zaplenili veliko jahto in zasebno letalo. ZDA pa bodo prav tako blokirale njegovo premoženje. Sankcij je deležen tudi Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja.

19.20 Na mirovnih pogajanjih dogovor o humanitarnih koridorjih

V Belorusiji se je po nekaj urah nocoj končal drugi krog pogajanj med delegacijama Ukrajine in Rusije. Ukrajinska stran je sporočila, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Drugi krog pogajanj je končan. Na žalost Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev,« je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je kasneje potrdil tudi vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski. »Glavno vprašanje, o katerem smo se danes dogovorili, je bilo reševanje ljudi, civilistov, ki so na območju vojaških spopadov,« je sporočil. Civiliste, ki se bodo znašli v takšni situaciji, Rusija v primeru nadaljevanja vojaških akcij poziva k uporabi teh humanitarnih koridorjev, je dodal.

19.05 Zelenski poziva k povečanju vojaške pomoči Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poudaril je, naj Ukrajini pošljejo vojaška letala. Dejal je tudi, da bi se rad neposredno pogovoril s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom, saj meni, da je to edini način, da se vojna konča.

18.45 Putin: Operacija gre po načrtu

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zagotovil, da gre »posebna vojaška operacija striktno po načrtu«. Napovedal je odškodnine za ruske vojake, ki so umrli ali bili ranjeni v spopadih. Ukrajinsko vojsko je obtožil mučenja in ubijanja vojnih ujetnikov, zajemanja talcev in uporabe »človeških ščitov,« poroča Reuters. Zahodni obveščevalni viri sicer ocenjujejo, da ruska vojska ni uspela doseči zadanih strateških ciljev. 

Kijev. FOTO: Maksim Levin/Reuters
Kijev. FOTO: Maksim Levin/Reuters

18.10 Gruzija in Moldavija uradno zaprosili za članstvo v EU

Gruzija in Moldavija sta danes uradno vložili prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Državi sta se za to potezo odločili, potem ko je Evropski parlament ta teden po ruskem napadu na Ukrajino pozval, da Ukrajina čim prej dobi status države kandidatke.

17.12 Notranji ministri EU: Begunci iz Ukrajine hitro do pravic

Notranji ministri EU so sprejeli zgodovinsko odločitev o aktivaciji mehanizma začasne zaščite ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini.  Skladno z direktivo, ki bo aktivirana prvič v zgodovini, bodo hitro dobili dovoljenje za bivanje, imeli pa bodo dostop do izobraževanja in trga dela. V kompromisni rešitvi so nekoliko natančneje opredelili kategorije državljanov tretjih držav, ki so bivali v Ukrajini in bodo upravičeni do pravic iz direktive o začasni zaščiti. Vsaka država članice sicer lahko beguncem zagotovi še višjo raven zaščite. Notranji minister Aleš Hojs je povedal, da je v Sloveniji marca zaprosilo za zaščito 92 Ukrajincev, februarja jih je bilo 37, januarja pa še nič. Številni sicer čez Slovenijo gredo naprej, predvsem v Italijo, Francijo in Španijo. Direktiva je bila sprejeta leta 2001 na podlagi izkušenj iz jugoslovanskih vojn, ko se je pokazala potreba po posebnih postopkih med množičnim prihodom razseljenih oseb v EU. Odločitev mora biti še potrjena v uradnikh postopkih v EU.

17.01 Ukrajinska reševalna služba rešila šest mornarjev z estonske ladje, ki jo je potopila eksplozija

Šest članov posadke tovorne ladje Helt v estonski lasti in z oznako Marshallovih otokov, ki je zaradi eksplozije potonila ob obali Odese, je ukrajinska reševalna služba uspela rešiti, je za Reuters povedal ukrajinski uradnik Viktor Višnjov, namestnik vodje ukrajinskega pomorstva. Ker so nekateri več ur preživeli v hladni vodi, so jih odpeljali v bolnišnico v bližnjem Čornomorsku. Kot pišejo mediji, je ladja domnevno potonila zaradi morske mine.

16.30 Madžarska ne bo podprla predloga o takojšnji zaščiti beguncev iz Ukrajine

Madžarska ne bo podprla predloga Evropske komisije, da bi v primeru beguncev iz Ukrajine EU prvič uporabila zakonodajo, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Kot je danes v Budimpešti dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas, bodo ta predlog zavrnile tudi druge višegrajske države.

Evropska komisarka Ylva Johansson je danes dejala, da v Bruslju upajo, da bi EU že v enem tednu lahko sprejela odločitev o uporabi zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.

16.15 Začel se je drugi krog pogajanj med Ukajinci in Rusi

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na twitterju zapisal, da so se začela ponovna mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ukrajinska delegacija naj bi želela doseči takojšnjo prekinitev ognja in humanitarne koridorje, ki bi omogočili civilistom, da zapustijo najbolj uničene oziroma v vojni najbolj izpostavljene kraje. 

Prizorišče pogajanj ogajanj je Brest v Belorusiji. Rusko delegacijo vodi svetovalec predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa David Arahamija, vodja vladajoče stranke predsednika Vladimirja Zelenskega.

16.00 Nemško gospodarstvo se zaradi sankcij pripravlja na hud udarec

Nemško gospodarstvo se mora zaradi ruskega napada na Ukrajino in z njim povezanimi sankcijami pripraviti na »hud udarec,« je danes opozoril nemški gospodarski minister Robert Habeck. Posledice vojne bodo verjetno otežile okrevanje nemškega gospodarstva, ki si ga je največje evropsko gospodarstvo obetalo v drugem četrtletju tega leta. Zaradi sankcij so svoje poslovanje v Rusiji začasno ustavili tudi nekateri nemški avtomobilski proizvajalci, kot so Volkswagen, Daimler in BMW.

Habeck je opozoril tudi na vpliv naraščajočih stroškov energije in motenj pri dobavi nekaterih surovin v času, ko se Nemčija tako kot preostala Evropa že spopada z naraščajočo inflacijo. Z rahljanjem ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa in blaženjem ovir v dobavnih verigah, se je Nemčija to pomlad nadejala gospodarskega okrevanja.

15.45 Ukrajina bo zasegla premoženje državljanov Rusije

​Ukrajinski parlament je potrdil zakon, ki dovoljuje zaseg premoženja, ki je v lasti državljanov Rusije. Vlada bo lahko predlagala zaplembo posesti varnostnemu svetu, ki bo lahko potrdil nacionalizacijo, poroča Reuters. Zakon bi lahko imel velik vpliv zlasti v separatistični regiji Donbas, kjer je Rusija v zadnjih letih številnim prebivalcem, ki so bili že od leta 2014 tako rekoč v vojni z Ukrajino, izdala državljanstvo. 

Kijev. FOTO: Gleb Garanich/Reuters
Kijev. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

15.40 Mednarodno sodišče bo preiskovalo morebitne vojne zločine

Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu je poslalo skupino, ki bo začela preučevati morebitne vojne zločine v Ukrajini, poroča Guardian. Skupina preiskovalcev in pravnikov je že odšla v regijo. Ukrajina je 2014 podpisala deklaracijo, ki daje sodišču pristojnost za zločine na njenem teritoriju, ne glede na nacionalnost storilcev. Niti Ukrajina niti Rusija sicer nista članici Mednarodnega sodišča, Rusija pa ga ne priznava. 

14.55 Ruske sile se pripravljajo na obleganje Mariupola

Ruske sile se pripravljajo na obleganje Mariupola, poskušajo prekiniti dobavo elektrike in vode v mesto, ogrevanje in prevoz, je danes sporočil župan mesta na jugu Ukrajine Vadim Bojčenko. Opozoril je, da mestu grozi humanitarna katastrofa. Strateško pomembno pristaniško mesto s 450.000 prebivalci Mariupol zadnjih 24 ur stalno napadajo ruske sile, občasno je prekinjena preskrba z vodo, prekinjena je dobava elektrike. Po besedah župana zaradi neprestanega obstreljevanja ne morejo pomagati niti ranjenim na ulicah in v stanovanjih.

Mariupol so okrepili ukrajinski tanki. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Mariupol so okrepili ukrajinski tanki. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Ruska stran trdi, da so njene sile Mariupol že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste dopoldne pozvalo, naj po tako imenovanem zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale. Zavzetje Mariupola naj bi Rusi videli kot ključni dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine.

14.05 Slovensko zdravstvo v pripravah na morebitno krizo in sprejem beguncev zaradi vojne v Ukrajini

V slovenskem zdravstvu so se začeli pripravljati na morebitno krizo zaradi ruskega napada na Ukrajino, med drugim so aktivirali pripravo na izredne dogodke, ki se lahko zgodijo v zdravstvu zaradi kibernetskih napadov ali pomanjkanja električne energije. Po besedah ministra Janeza Poklukarja so pripravljeni tudi na zdravstveno oskrbo beguncev. Kot je minister za zdravje Poklukar dejal na novinarski konferenci, je vlada že sprejela sklep, da so državljani Ukrajine, ki so zaradi vojnih razmer vstopili v Slovenijo, upravičeni do nujne medicinske pomoči in neodložljivih zdravstvenih storitev.

14.04  S terena: V Budimpešti organiziran sprejem beguncev

Na glavno železniško postajo v Budimpešti popoldne skoraj vsako uro pripelje vlak, ki za begunce brezplačno vozi od kraja Zahony na madžarsko-ukrajinski meji. Nekatere na postaji čakajo svojci, za druge je organiziran prevoz do prenočišč. Prostovoljci so prek donacij zbrali veliko hrane in higienskih potrebščin, begunce pa na postaji pričaka tudi več plakatov z informacijami. Med njimi je veliko Nigerijcev, ki študirajo v Ukrajini, ter mater z otroki, saj moški ne smejo zapustiti države. Povedali so, da je vožnja iz Zahonyja potekala mirno, česar ne morejo trditi za pot do meje. »Ko sem šla iz Kijeva, je bila na železniški postaji prava norišnica. Na vlak so prišli tisti, ki so hitreje tekli in se močneje prerivali,« je povedala Mira, ki potuje s štiriletno hčerko. Njen mož je ostal v domovini; Ukrajine ne bi zapustil niti, če bi mu to dovolili. »Šel se je borit za svobodo. Danes zjutraj se mi je javil in povedal, da je z njim vse v redu, a boji so vedno bolj zahtevni. Rusi so v okolico Kijeva privlekli vsa možna orožja,« je še povedala Mira, ki se bo s hčerko danes odpravila proti Münchnu.

Otroci gledajo skozi okno vagona, ko se vlak pripravlja na odhod s postaje v Lvovu na zahodu Ukrajine, na poti proti mestu Užgorod blizu meje s Slovaško. FOTO: Daniel Leal/AFP
Otroci gledajo skozi okno vagona, ko se vlak pripravlja na odhod s postaje v Lvovu na zahodu Ukrajine, na poti proti mestu Užgorod blizu meje s Slovaško. FOTO: Daniel Leal/AFP

13.41  EU naj bi začasno zaščito za begunce iz Ukrajine uvedla v tednu dni

EU načrtuje v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo sploh prvo uporabo zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Ta ukrep bi Unija lahko sprejela v tednu dni, je povedala evropska komisarka Ylva Johansson. Na zasedanju notranjih ministrov EU danes v Bruslju se pričakuje politična podpora uporabi direktive o začasni zaščiti. Odločitev o izvedbi ukrepa bi lahko nato sprejeli »v nekaj dneh, morda v enem tednu«, je ob prihodu na zasedanje ocenila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Da se lahko odločitev sprejme v prihodnjih dneh oziroma prihodnji teden, sta menila tudi francoski notranji minister Gerald Darmanin in njegova nemška kolegica Nancy Faeser.

13.15  Ukrajinska delegacija na poti na drugi krog pogovorov

Ukrajinska delegacija potuje s helikopterjem, da bi se srečala z ruskimi kolegi na drugem krogu pogovorov, je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika, poroča Guardian. Pogovori med Ukrajino in Rusijo se bodo začeli v nekaj urah, je v spletni objavi povedal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Ruski pogajalec je že dejal, da je na dnevnem redu premirje, Ukrajina pa je dejala, da so zahteve Moskve nesprejemljive in da mora Rusija prenehati z bombardiranjem ukrajinskih mest, preden lahko pričakujemo kakršen koli napredek.

12.46  Von der Leynova: Če se bodo razmere na terenu poslabšale, EU z dodatnimi ukrepi

Evropska unija bo sprejela dodatne ukrepe proti Rusiji, če se bodo razmere na terenu v Ukrajini poslabšale, je v četrtek dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, poroča Guardian. Blok se pripravlja tudi v primeru ruskega maščevanja, vključno z diverzifikacijo preskrbe z energijo v bloku, navaja Reuters. »Naš cilj je zmanjšati sposobnost Kremlja za vojno proti svojim sosedom,« je dejala Von der Leynova po srečanju z romunskim predsednikom Klausom Iohannisom. »Postati moramo neodvisni od ruskega plina, nafte in premoga. Naša odločenost, da gremo naprej v tem primeru, je močnejša kot kdaj prej,« je dodala.

12.30  Ukrajinska stran: Mariupol obkrožen z rusko vojsko

Južno ukrajinsko pristanišče Mariupol je obkroženo z ruskimi vojaki, je v četrtek povedal svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Heraščenko: »Okupatorji ga želijo spremeniti v oblegani Leningrad,« je dejal, pri čemer se je skliceval na obleganje nacistične Nemčije takratnega sovjetskega mesta, kjer je v dveh letih blokade umrlo približno 1,5 milijona ljudi.

12.15  Rusija: Pogajanja z Ukrajino naj bi se začela popoldne

Rusija po lastnih navedbah pričakuje, da se bodo pogajanja z delegacijo Ukrajine, ki bi po prvotnih napovedih morala potekati že v sredo zvečer, začela danes popoldne. Kot je sporočil vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski, začetek pogovorov pričakuje okoli 15. ure po lokalnem oziroma 13. ure po srednjeevropskem času. Čeprav se začetek pogajanj prelaga, pa je Medinski zatrdil, da »pogajanja bodo« in da so »v stikih z ukrajinsko stranjo«. Tudi v Kremlju so danes ponovili pripravljenost na pogovore. »Delegacija še čaka,« je sicer po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da se Ukrajincem »očitno ne mudi«.

12.07  Ifad svari pred porastom cen hrane in lakoto

Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (Ifad) z zaskrbljenostjo spremlja vojaški konflikt v Ukrajini, ki bi lahko omejil svetovno preskrbo s pšenico, koruzo in sončničnim oljem. To bi lahko povzročilo skokovit porast cen hrane in lakoto ter ogrozilo svetovno varnost preskrbe s hrano. Edina rešitev je takojšnja ustavitev konflikta. Kot v vsaki krizi so tudi v tem primeru najbolj prizadeti najrevnejši in najranljivejši. V globaliziranem svetu se bodo posledice tega konflikta odrazile na vseh celinah, so danes opozorili v Ifadu. Kot so ponazorili, ima to območje Črnega morja pomembno vlogo v svetovnem prehranskem sistemu. Iz Ukrajine gre 40 odstotkov izvoza pšenice in koruze na Bližnji vzhod in v Afriko, ki se že zdaj spopadata z lakoto in kjer bi lahko nadaljnje pomanjkanje hrane ali zvišanje cen povzročilo socialne nemire.

image_alt
Hrana (spet) postaja geopolitično orožje

12.03  Zelenski obljubil obnovo Ukrajine, ki da jo bo plačala Rusija

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem videonagovoru obljubil obnovo v ruskem napadu poškodovane infrastrukture ter napovedal, da bo račun izstavljen Rusiji. »Obnovili bomo vsako hišo, vsako ulico, vsako mesto in Rusiji sporočamo, naj se nauči besedi reparacije in prispevki. V celoti nam boste povrnili vse, kar ste storili proti naši državi, proti vsakemu Ukrajincu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski. Ukrajinski predsednik je ruski strani tudi sporočil, da čeprav bo uničila vse ukrajinske stolnice in cerkve, »ne bo uničila naše vere, naše iskrene vere v Ukrajino in Boga, vere v ljudi«, na spletni strani poroča britanski BBC. Neposredno se je obrnil tudi na ruskega predsednika Vladimirja Putina in mu sporočil, naj odide domov. Dodal je, da bi moral Putin braniti rusko govoreče ljudi, a ne po vsem svetu – »ampak v svojem domu«. »Tudi tam jih je kar nekaj. Približno 150 milijonov,« je še dejal ukrajinski predsednik. Zelenski je rusko invazijo primerjal tudi z virusom in dejal, da sta minili dve leti, odkar so v Ukrajini potrdili prvi primer novega koronavirusa, zdaj pa je minil teden dni, ko je državo napadel »še en virus«.

11.35  Lavrov Zahodu očita ustvarjanje panike z jedrsko vojno

Vsi vemo, da je lahko tretja svetovna vojna le jedrska vojna. A to vprašanje zdaj odpirajo zahodni, in ne ruski politiki, je v pogovoru za domače in tuje medije danes poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov ter Zahodu očital ustvarjanje panike in obsedenost z nevarnostjo jedrske vojne, ki naj bi jo začela Rusija. »Zagotavljam vam, da ne bomo dovolili nikakršnih provokacij, zaradi katerih bi lahko izgubili ravnotežje,« je v pogovoru, ki ga je v živo prenašala ruska televizija, dejal Lavrov. »A če bo (Zahod) proti nam sprožil dejansko vojno, bi morali tisti, ki kujejo takšne načrte, razmisliti o tem, in po mojem mnenju o tem že razmišljajo,« je posvaril.

11.00  Srbija obsoja napad na Ukrajino

Srbski predsednik Aleksandar Vučić svari, da bodo zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini pritiski na Srbijo čedalje hujši. Srbija je v sredo v ZN glasovala za resolucijo, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino, ni pa uvedla nobenih sankcij proti Rusiji. Vučić, ki se bo 3. aprila na predsedniških volitvah potegoval za nov mandat, je državljane nagovoril v sredo zvečer. »Ves svet je postal drugačen in nič ni več isto. Na svetovni sceni so se zgodili tektonski premiki, Srbija pa je v izjemno težkem položaju. Razumevanja za njen položaj je manj kot kdaj prej,« je dejal in dodal, da je država pod ogromnim pritiskom. »Mislim, da je to šele začetek in to želim povedati državljanom Srbije. Pritiski na našo državo bodo ogromni,« je ocenil. Srbija se je ob napadu Rusije na Ukrajino znašla v težavah. Z Moskvo jo veže tradicionalno zavezništvo, obenem pa je kandidatka za članstvo v EU, ki je proti Rusiji uvedla ostre sankcije.

image_alt
Ruski obveščevalec odpovedal svoj obisk

10.50  Lavrov: Našli bomo rešitev

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek za rusko državno televizijo dejal, da ne dvomi, da bodo našli rešitev za ukrajinsko krizo in da mora ruski dialog z Zahodom temeljiti na vzajemnem spoštovanju, poroča Reuters. Lavrov je ponovil, da Moskva ne more tolerirati vojaške grožnje Ukrajine, ki naj bi bila naročena iz Washingtona.

10.45  Zelenski: Obrambne linije se držijo pred ruskimi napadi

Obrambne črte Ukrajine so se obdržale pred ruskimi napadi, je v četrtek v svojem zadnjem videonagovoru dejal predsednik Zelenski in dodal, da je bilo moskovsko obstreljevanje Ukrajine od polnoči brez predaha, poroča Reuters. »Nimamo česa izgubiti razen naše lastne svobode,« je poudaril Zelenski in dodal, da Ukrajina prejema vsakodnevne zaloge orožja od svojih mednarodnih zaveznikov. Ukrajinski predsednik je tudi dejal, da je spreminjanje ruske taktike in obstreljevanje civilistov v mestih dokazalo, da je Ukrajina uspešna pri upiranju prvotnemu načrtu Moskve, da bi s kopenskim napadom dobila hitro zmago.

10.41  V Ukrajini verjetno ostaja še nekaj slovenskih državljanov

V Ukrajini verjetno ostaja še okoli pet ali celo manj slovenskih državljanov, je za STA ocenil vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter. Domneva, da gre za Slovence, ki morda ne morejo potovati zaradi obstreljevanja oziroma drugih razlogov ali pa so se odločili, da bodo ostali v Ukrajini. Šter je dodal, da je v Ukrajino v zadnjih dneh verjetno tudi odšlo še nekaj slovenskih državljanov, med drugim novinarji. Še vedno se najdejo tudi osebe, ki prosijo za pomoč konzularno službo, vendar je ta zelo omejena. Tako lahko večinoma nudijo le informacije o poteh do meje, je pojasnil.

10.25  Ruska stran: Mariupol je obkoljen

Mariupol, strateško pomembno pristaniško mesto s 450.000 prebivalci, za zdaj po navedbah lokalnih oblasti in ukrajinske vojske še odbija silovite ruske napade in ostaja v ukrajinskih rokah. »Danes je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Danes so nas samo želeli uničiti,« je prek Telegrama sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko. Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi.

Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupol že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste pozvalo, naj po tako imenovanem zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor sicer vodi proti vzhodu, v smeri območja, ki je pod nadzorom separatistov, pojasnjuje nemška tiskovna agencija DPA. Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale. Zavzetje Mariupola naj bi Rusi videli kot ključni dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine. Ruske desantne sile naj bi že opazili tudi v Črnem morju, kako se s čolni približujejo pristaniški Odesi.

10.12  Nafta skoraj 120 dolarjev za sod

Cena surove nafte se je močno približala 120 dolarjem za sod. Najdražja je bila nafta julija 2008, ko je presegla 140 dolarjev za sod, redko pa prebije mejo 120 dolarjev za sod. Nafto draži vojna v Ukrajini, saj se ustaljene naftne poti trgajo. Plačilo nafte, kupljene v Rusiji, je onemogočeno. Članice razširjene skupine držav proizvajalk nafte Opec+ so se na sredinem zasedanju odločile, da nadaljujejo politiko počasnega povečevanja proizvodnje nafte. Aprila jo bodo tako povečale za 400.000 159-litrskih sodov dnevno oziroma toliko kot zadnje mesece.

09.52  Ugasnil do Kremlja kritični radio Eho Moskve

Priljubljen, do Kremlja kritični radio Eho Moskve bo prenehal delovati. Odgovorni urednik Aleksej Venediktov je danes povedal, da je upravni odbor radia odločil, da prenehajo oddajati in zaprejo spletno stran, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Radio Eho Moskve je kritično poročal o ruski invaziji na Ukrajino, za mnoge Ruse, ki zavračajo propagando državnih medijev, pa je bil eden glavnih virov informacij o dogajanju.

09.50  Twitter blokiral RT in Sputnik, Spotify in Netflix omejujeta sodelovanje z Rusijo

Družbeno omrežje twitter je v skladu s sankcijami Evropske unije blokiralo profile ruskih državnih medijev RT in Sputnik. Platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify je medtem napovedala zaprtje pisarne v Moskvi, Netflix pa je začasno ustavil vse prihodnje projekte v Rusiji. Twitter je že v torek potrdil, da bo z območja EU omejil dostop do RT in Sputnika, ko bodo sankcije začele veljati, poročajo tuje tiskovne agencije. Profili omenjenih medijev tako danes iz držav članic niso več dosegljivi, saj so sankcije začele veljati v sredo z objavo v uradnem listu. Spotify se je medtem zaradi ruske invazije na Ukrajino odločil, da bo zaprl svojo pisarno v Moskvi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Njihove storitve bodo sicer v Rusiji še naprej na voljo, da bi tako »dovolili globalni pretok informacij«, so sporočili.

09.34  Francija z bojaznijo, da najhujše šele prihaja

Francije je danes izrazila bojazen, da se lahko najhujša faza ruske vojne proti Ukrajini šele začne, saj bi ključna ukrajinska mesta ogrozilo obkroženje ruskih sil, navaja AFP. »Mislim, da je možno, da je najhujše pred nami,« je za France 2 TV povedal zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je dejal, da si bo Rusija prizadevala oblegati mesta, potem ko je ukrajinski odpor uničil njena prvotna pričakovanja o hitri zmagi. »Rusi so vstopili v Ukrajino in iskali blitzkrieg, hitro napredovanje, ki bi Rusiji omogočilo nadzor nad Ukrajino,« je dejal Le Drian. »Ni bilo tako, zaradi zglednega, pogumnega in močnega odpora Ukrajincev.«

Fant, ki beži pred konfliktom v Ukrajini, hodi s kovčkom mimo razpela, potem ko je prečkal mejo med Moldavijo in Ukrajino v bližini mesta Palanca. FOTO: Nikolay Doychinov/AFP
Fant, ki beži pred konfliktom v Ukrajini, hodi s kovčkom mimo razpela, potem ko je prečkal mejo med Moldavijo in Ukrajino v bližini mesta Palanca. FOTO: Nikolay Doychinov/AFP

08.55  Nemčija bo Ukrajini dostavila 2700 protiletalskih raket

Nemško ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se pri tem za zdaj sklicuje na neimenovane vire z ministrstva. Gre za rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Vzhodne Nemčije. Vlada kanclerja Olafa Scholza je v zadnjih dneh bistveno spremenila politiko glede izvoza orožja, pri kateri je Nemčija vztrajala leta in v skladu s katero doslej ni dobavljala orožja na območja, kjer divja vojna. V skladu s to politiko so v Berlinu tudi dolgo časa zavračali prošnje Kijeva za orožje, po začetku ruske invazije pred tednom dni pa so si premislili.

08.40  Rusija in Belorusija izključeni iz paraolimpijskih iger

Rusija in Belorusija sta izključeni iz zimskih paraolimpijskih iger v Pekingu, so sporočili iz Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) dan pred odprtjem največjega športnega tekmovanja invalidov. Potekalo bo od 4. do 13. marca.

image_alt
Novi športni udarec za Rusijo in Belorusijo

08.35  Britanska obveščevalna služba: Rusko napredovanje proti Kijevu je doseglo le majhen napredek

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva pravi, da je rusko napredovanje proti Kijevu odloženo zaradi »trdovratnega ukrajinskega odpora, mehanskih okvar in zastojev« in je še vedno več kot 30 kilometrov od središča mesta, njihovo poročilo povzema Guardian. V poročilu namreč piše, da glavnina ruskega konvoja, ki napreduje na Kijev, ostaja več kot 30 kilometrov oddaljena od središča mesta, konvoj vojaških vozil pa je v več kot treh dneh naredil le malo opaznega napredka. Kljub močnemu ruskemu obstreljevanju mest Harkov, Černigov in Mariupol, ta mesta ostajajo v ukrajinskih rokah. Nekatere ruske sile so vstopile v mesto Herson, vendar vojaške razmere ostajajo nejasne. Poročilo dodaja, da je bilo rusko obrambno ministrstvo »prisiljeno priznati«, da je bilo v Putinovi vojni že ubitih 498 ruskih vojakov in 1597 ranjenih, in dodaja, da bo dejansko število ubitih in ranjenih »skoraj zagotovo precej večje« in bo še naprej naraščalo.

08.25  Madžarska ne bo vložila veta na sankcije

Madžarska ne bo vložila veta na sankcije EU proti Rusiji, enotnost 27-članskega bloka pa je »najpomembnejša« med vojno v Ukrajini, je, kot poroča Guardian, dejal premier Viktor Orbán. Orbán je dodal, da so bile vezi Madžarske z Rusijo »uravnotežene in poštene« do zelo nedavne preteklosti, a je vojna ustvarila novo situacijo. Povedal pa je, da ni razloga za prekinitev energetskih vezi z Moskvo: »Če bi ukinili energetsko sodelovanje z Rusi, bi se režijski stroški vseh madžarskih družin v enem mesecu potrojili. Zato ne podpiram te poteze, saj ne želim, da madžarske družine plačujejo ceno vojne,« je pojasnil Orbán.

08.00  Ruske sile obkrožajo največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno

Jedrski nadzornik Združenih narodov (ZN) je izrazil zaskrbljenost, potem ko so ruske sile trdile, da so obkolile največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno, in pozval, naj njene delavce pustijo pri miru, da opravljajo svoje delo, navaja Guardian. Rafael Grossi, generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je dejal, da je ruska vlada agencijo obvestila, da so njene enote prevzele nadzor nad območjem okoli elektrarne v Zaporožju v jugovzhodni Ukrajini, druge največje v Evropi, kjer so stanovanja in kjer je šest od 15 reaktorjev v državi. Ruski uradniki so v svojem pismu IAEA vztrajali, da ukrajinsko osebje v elektrarni še naprej »zagotavlja jedrsko varnost in spremlja sevanje v normalnem načinu delovanja«.

07.24  UNHCR: Število ukrajinskih beguncev preseglo milijon

Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev. »V samo sedmih dneh smo bili priča eksodusu enega milijona beguncev iz Ukrajine v sosednje države,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Grandi in dodal, da »je za še veliko več milijonov ljudi v Ukrajini čas, da orožje potihne, da bo mogoče dostaviti življenjsko nujno humanitarno pomoč«.

Mati, ki s sinom beži iz Ukrajine, čaka na prevoz na postaji Nyugati v Budimpešti. FOTO: Marton Monus/Reuters
Mati, ki s sinom beži iz Ukrajine, čaka na prevoz na postaji Nyugati v Budimpešti. FOTO: Marton Monus/Reuters

06.55  Ukrajinske oblasti potrdile, da so Rusi zavzeli Herson, prvo večje ukrajinsko mesto

Po tem, ko so se včeraj pojavljale različne informacije glede zavzetja Hersona (ruska vojska je trdila, da je mesto zavzela, ukrajinska stran je to zanikala), so prevzem tega pristaniškega mesta na jugu države, ki se je zgodil v sredo zvečer, potrdile tudi lokalne ukrajinske oblasti. Gre za prve večje mesto, ki so ga od začetka invazije pred tednom dni zavzeli Rusi. Ti obenem nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta. »Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni,« je pozno v sredo po telegramu sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo »še naprej plapolala ukrajinska zastava«. Dodal je, da niso imeli orožja in niso bili napadalni.

Satelitski posnetek, ki ga je objavil Maxar Technologies, prikazuje uničena vojaška vozila v stanovanjskem območju in uničene domove na ulici Vokzalna v Buči v zahodnem Kijevu. FOTO: AFP
Satelitski posnetek, ki ga je objavil Maxar Technologies, prikazuje uničena vojaška vozila v stanovanjskem območju in uničene domove na ulici Vokzalna v Buči v zahodnem Kijevu. FOTO: AFP

Herson je strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko. Pred tem so Ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju, bližnji Mariupol pa za zdaj po navedbah lokalnih oblasti še odbija silovite ruske napade. Ruske sile silovito napadajo tudi Harkov, obenem pa so ponoči poročali o več novih eksplozijah v Kijevu.

image_alt
Sankcije kot pot do zloma Rusije

01.10  Zelenski: Ukrajinci preprečili zahrbtne načrte Rusije

Ukrajinci so preprečili »zahrbtne in sovražne« načrte Rusije, je v nočnem videonagovoru povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svoje sodržavljane je označil za junake, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Mi smo narod, ki je sovražnikove načrte uničil v enem tednu. Načrti, ki so jih pisali več let: zahrbtni, polni sovraštva do naše države, naših ljudi,« je Zelenski povedal v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram. Dodal je, da »iskreno občuduje junaške prebivalce« mest, ki so se uprli ruskim silam. Zatrdil je, da je ruska stran v svoji invaziji na Ukrajino, ki se je začela pred tednom dni, izgubila skoraj 9000 vojakov. Ruski podatki se od teh razlikujejo, a ne ukrajinskih ne ruskih podatkov ni mogoče neodvisno preveriti.

image_alt
Volodimir Zelenski, nenadejani junak ukrajinskega odpora

00.30  Teden dni po začetku ruske invazije predvideni nadaljnji pogovori med stranema

Teden dni po začetku ruske invazije na Ukrajino naj bi se v Belorusiji začel drugi krog pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci, in sicer v beloruski regiji Brest. Rusija je po prvem krogu pogovorov, ki preboja ni prinesel, ofenzivo v Ukrajini še okrepila in napovedala, da jo bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi njeni cilji. Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je v sredo napovedal, da bodo govorili tudi o prekinitvi ognja in potrebi po humanitarnem koridorju, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki sicer ne sodeluje na pogovorih, pa je dejal, da Kijev ne bo poslušal ruskih »ultimatov«. Bo pa svet ZN za človekove pravice medtem opravil nujno razpravo o ruski invaziji.

image_alt
Pogovori, ki lahko zaustavijo spopade

00.25  Notranji ministri EU o zaščiti beguncev iz Ukrajine

Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju odločali o tem, ali naj Unija za pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo sploh prvič uporabi zakonodajo, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Pravica do začasne zaščite vključuje dovoljenje za bivanje ter dostop do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.

Preberite še: