Ščitil, prikrival in ni ukrepal
Francoski kardinal Barbarin je deset dni po obsodbi papežu ponudil odstop.
Odpri galerijo
Papež si bo vzel čas za premislek o tem, a li bo sprejel kardinalov odstop. FOTO: Filippo Monteforte/AFP
Novica dneva v Vatikanu: francoski kardinal Philippe Barbarin je papežu Frančišku ponudil odstop. Razlog za to dejanje je v sodbi lyonskega sodišča, ki je 7. marca obsodilo kardinala na šest mesecev pogojne kazni zaradi prikrivanja spolnih zlorab njemu podrejenega duhovnika.
Zlorabe so bile aktualne med letoma 2015 in 2016. Kardinal Barbarin je prejšnji teden, ko je bil obsojen, najavil odstop in včeraj je prišel ta trenutek. Že dolgo so ga obtoževali, da ščiti inkriminiranega duhovnika Bernarda Preynata. Ljudje so vedeli in zatrdili, da je ta duhovnik zlorabljal otroke že dvajset let pred prelomom tisočletja. Obtožnica je temeljila na pričevanjih, da je pedofilski duhovnik med letoma 1970 in 1980 zlorabil približno 70 mladoletnih fantov.
Nadškof Lyona od leta 2002, kardinal Barbarin, je tedaj poročal La Croix, je že tretji francoski škof, obtožen prikrivanja tovrstnih spolnih zločinov. Žrtve, ki so se povezale v društvo La Parole libérée, so hotele dokazati, da kardinal ni prikrival le dejanj spornega duhovnika, temveč tudi ravnanja predhodnikov, ki prav tako niso ukrepali, čeprav so vedeli za zločine. Ko se je začel sodni proces proti kardinalu Philippu Barbarinu, je bilo njihovo sporočilo o tem jasno: to je več kot le proces proti eni odgovorni osebi.
La Croix je tedaj v poročilu citiral enega od članov omenjenega združenja, ime mu je Oliver, ki je o tem povedal: »Hočemo, da se izpostavi kolektivna odgovornost. Samo zakonit pregon proti nepravilnosti in obtožba proti zlorabam mladoletnikov bosta lahko pripeljala do preiskav v cerkveni hierarhiji.« To, je povedal, je pomembno tudi zato, ker takega cilja ni mogoče doseči po kanonskem pravu katoliške Cerkve. Čeprav je papež leta 2015 o pedofiliji v Cerkvi postavil jasna stališča, ne obstaja cerkveni tribunal, ki bi v tovrstnih primerih lahko sodil škofom.
Lyonska obsodba je bila za tožnike velika moralna in simbolna zmaga. Posebej zato, ker je to bila zasebna iniciativa po neuspešnem uradnem pregonu kardinala, kajti tožilstvo je zadevo po uradni dolžnosti opustilo, saj je očitano dejanje zastaralo, ker je bilo storjeno pred letom 1991. Žrtve so pobudo vzele v svoje roke in preoblikovale pregon v interpretacijo, da je kardinal vedel za zlorabe najmanj od leta 2010 in da jih je leta 2015 po ukazu Vatikana poskušal prikriti.
Po obsodbi se je v imenu francoske škofovske konference oglasil kardinal Luc Crepy, sicer škof škofije Le Puy-en-Velay, ki je zadolžen za obravnavanje zadev, povezanih s pedofilijo. Povedal je: »Škofje se dobro zavedajo, kaj je treba storiti, ko se nanje obrnejo žrtve, četudi je to zelo stara zadeva. Danes se močno zavedamo, kakšno travmo preživljajo žrtve.«
La Croix je poročal, da je proces proti kardinalu Barbarinu potekal dva meseca po srečanju škofov s sedmimi žrtvami. To je bilo med plenarnim zasedanjem francoske škofovske konference v Lurdu. To srečanje naj bi bilo preobrat v dojemanju in obravnavanju pedofilije v Cerkvi, je povedala Marie-Jo Thiel, zdravnica in teologinja, sicer pa tudi avtorica enega od episkopalnih dokumentov o pedofiliji leta 1998.
Kardinal Philippe Barbarin je včeraj papežu Frančišku res ponudil odstop. Po poročanju tiskovne agencije Apa si bo papež vzel čas za premislek, ali bo sprejel odstop. To odločitev spremljata dve informaciji oziroma dejstvi. Prva je iz leta 2016, ko je še zagovarjal kardinala Barbarina. Tedaj je menil, da bi bil njegov odstop, preden sodba sodišča ni znana, »napaka« in »nepremišljen«. Drugo je izrekel februarja, da se ne sme prikriti ali podcenjevati nobene zlorabe, tudi če je bila storjena v preteklosti.
Janez Markeš
Zlorabe so bile aktualne med letoma 2015 in 2016. Kardinal Barbarin je prejšnji teden, ko je bil obsojen, najavil odstop in včeraj je prišel ta trenutek. Že dolgo so ga obtoževali, da ščiti inkriminiranega duhovnika Bernarda Preynata. Ljudje so vedeli in zatrdili, da je ta duhovnik zlorabljal otroke že dvajset let pred prelomom tisočletja. Obtožnica je temeljila na pričevanjih, da je pedofilski duhovnik med letoma 1970 in 1980 zlorabil približno 70 mladoletnih fantov.
Že tretji francoski škof
Nadškof Lyona od leta 2002, kardinal Barbarin, je tedaj poročal La Croix, je že tretji francoski škof, obtožen prikrivanja tovrstnih spolnih zločinov. Žrtve, ki so se povezale v društvo La Parole libérée, so hotele dokazati, da kardinal ni prikrival le dejanj spornega duhovnika, temveč tudi ravnanja predhodnikov, ki prav tako niso ukrepali, čeprav so vedeli za zločine. Ko se je začel sodni proces proti kardinalu Philippu Barbarinu, je bilo njihovo sporočilo o tem jasno: to je več kot le proces proti eni odgovorni osebi.
La Croix je tedaj v poročilu citiral enega od članov omenjenega združenja, ime mu je Oliver, ki je o tem povedal: »Hočemo, da se izpostavi kolektivna odgovornost. Samo zakonit pregon proti nepravilnosti in obtožba proti zlorabam mladoletnikov bosta lahko pripeljala do preiskav v cerkveni hierarhiji.« To, je povedal, je pomembno tudi zato, ker takega cilja ni mogoče doseči po kanonskem pravu katoliške Cerkve. Čeprav je papež leta 2015 o pedofiliji v Cerkvi postavil jasna stališča, ne obstaja cerkveni tribunal, ki bi v tovrstnih primerih lahko sodil škofom.
Papež Frančišek je leta 2016 še zagovarjal kardinala. FOTO: AFP/Vatican media
Lyonska obsodba je bila za tožnike velika moralna in simbolna zmaga. Posebej zato, ker je to bila zasebna iniciativa po neuspešnem uradnem pregonu kardinala, kajti tožilstvo je zadevo po uradni dolžnosti opustilo, saj je očitano dejanje zastaralo, ker je bilo storjeno pred letom 1991. Žrtve so pobudo vzele v svoje roke in preoblikovale pregon v interpretacijo, da je kardinal vedel za zlorabe najmanj od leta 2010 in da jih je leta 2015 po ukazu Vatikana poskušal prikriti.
Po obsodbi se je v imenu francoske škofovske konference oglasil kardinal Luc Crepy, sicer škof škofije Le Puy-en-Velay, ki je zadolžen za obravnavanje zadev, povezanih s pedofilijo. Povedal je: »Škofje se dobro zavedajo, kaj je treba storiti, ko se nanje obrnejo žrtve, četudi je to zelo stara zadeva. Danes se močno zavedamo, kakšno travmo preživljajo žrtve.«
Čas za premislek
La Croix je poročal, da je proces proti kardinalu Barbarinu potekal dva meseca po srečanju škofov s sedmimi žrtvami. To je bilo med plenarnim zasedanjem francoske škofovske konference v Lurdu. To srečanje naj bi bilo preobrat v dojemanju in obravnavanju pedofilije v Cerkvi, je povedala Marie-Jo Thiel, zdravnica in teologinja, sicer pa tudi avtorica enega od episkopalnih dokumentov o pedofiliji leta 1998.
Kardinal Philippe Barbarin je včeraj papežu Frančišku res ponudil odstop. Po poročanju tiskovne agencije Apa si bo papež vzel čas za premislek, ali bo sprejel odstop. To odločitev spremljata dve informaciji oziroma dejstvi. Prva je iz leta 2016, ko je še zagovarjal kardinala Barbarina. Tedaj je menil, da bi bil njegov odstop, preden sodba sodišča ni znana, »napaka« in »nepremišljen«. Drugo je izrekel februarja, da se ne sme prikriti ali podcenjevati nobene zlorabe, tudi če je bila storjena v preteklosti.
Janez Markeš
