Sedmerica o usodi milijard ljudi
Sedmerica močnih čedalje težje najde skupni jezik, in to o vseh vprašanjih.
Odpri galerijo
Demonstranti v mestu Bayonne z na glavo obrnjenimi fotografijami francoskega predsednika. Ko so se demonstracije razvnele, je policija razgnala protestnike z vodnimi topovi in solzivcem. FOTO: Reuters
Policija je udarila po demonstrantih z vodnimi topovi in solzivcem. Demonstranti so odgovorili s kamenjem in žaljivkami. In ne, to se ni dogajalo v Hongkongu, ampak v mestu Bayonne blizu francoskega letovišča Biarritz, kjer so se v soboto zbrali voditelji držav članic kluba G7 in gostje letošnjega vrhunskega srečanja – premieri Indije, Avstralije in Španije.
Medtem ko je na tisoče aktivistov ta konec tedna korakalo tudi od mesteca Hendaye na francoski strani proti Irunu na španski, so v Hongkongu policisti s solzivcem znova razganjali tamkajšnje demonstrante, ki so metali molotovke, opeke in druge simbole njihovega vsesplošnega nezadovoljstva in upora.
Na kratko povedano, voditelji najmočnejših gospodarstev na svetu so se tokrat zbrali v dobro zastraženi oazi miru in stabilnosti, obkoljeni z globalnim nezadovoljstvom in celo kaosom, o katerem sedmerica najmočnejših z voditelji Evropske unije pravzaprav ne ve, kako ukrepati. Na vprašanje, ki je na mizi pred njimi, na žalost nimajo skupnega odgovora, gostitelj letošnjega vrhunskega srečanja Emmanuel Macron pa je vnaprej sklenil, da se bo srečanje končalo v ponedeljek, in to brez skupne izjave. Francoski predsednik očitno meni, da je bolje tako, kot da bi se ponovil prizor z lanskega srečanja, ko je ameriški predsednik Donald Trump zapustil vrh v Ottawi in tako miniral enotno stališče kapitalističnega kluba o vprašanju podnebnih sprememb.
Tokrat je bilo vprašanje, ali bo Trump sploh prišel v Biarritz, a se je v soboto pojavil v optimistični verziji in takoj po prihodu izjavil, da se bo konec tedna zgodilo »veliko dobrega«.
Pa vendar je, še preden je dopotoval, miniral enotnost G7, s tem ko je s Kitajsko izmenjal še en krog carinskih rafalov. Vodstvo v Pekingu je v petek napovedalo, da bo od 1. septembra uvedlo 5- in 10-odstotne carine na ameriško blago v vrednosti 75 milijard dolarjev. Ameriški predsednik ni okleval. Nemudoma je s 25 na 30 odstotkov zvišal carine na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, za preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega izvoza pa napovedal 15-odstotne carine namesto načrtovanih 10-odstotnih.
Kakšno stališče naj do trgovinske vojne med dvema največjima gospodarskima silama na svetu zavzamejo ostali člani G7? Pravzaprav je čedalje manj pomembno, na katero stran se bodo postavili. Čedalje večji je namreč problem, kako naj se v teh vojnih okoliščinah izognejo grozeči recesiji in kam se sploh še lahko obrnejo v iskanju nadomestnih trgov, zanesljivih garancij globalizacije in trajnostnih okvirov multilateralnosti.
Že na začetku zasedanja v Biarritzu se je pokazalo, da so velesile danes še najbolj sposobne medsebojnih ugrizov, in tako se je vse skupaj začelo z ugrizi v srce. Trump je, resda prek twitterja, zagrozil, da bo v povračilo za francosko takso na digitalne storitve uvedel carine na francoska vina, predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa je odgovoril z opozorilom, da bo EU v tem primeru postavila ovire za ameriške izdelke.
Kot je v enem od esejev opazil Yves Tiberghien, profesor političnih ved na Univerzi Britanske Kolumbije, so od vseh udeležencev tega vrhunskega srečanja samo trije voditelji v resnici avtonomni in sposobni vložiti politični kapital. To so, pravi profesor, Trump, Macron in japonski premier Šinzo Abe. Kanclerka Angela Merkel je oslabljena, in to tako politično kot osebno, premiera Italije in Španije, Giuseppe Conte in Pedro Sánchez, sta se znašla v vlogi hišnikov svoje propadajoče vlade, kanadski premier Justin Trudeau je pred napornimi parlamentarnimi volitvami, britanski premier Boris Johnson pa je na srečanje G7 prišel »kot torpedo z eno samo tarčo: da bi prepričal Trumpa, naj zasuje EU s političnim grmenjem v zvezi z njegovo težnjo po brexitu«.
Vse skupaj je bilo videti dokaj dobro, ko sta Macron in Trump dve uri sama za mizo sproščeno uživala ob kosilu, pa tudi ko je francoski predsednik med dvostranskim srečanjem obljubljal japonskemu premieru, da bo tesno sodeloval pri denuklearizaciji Severne Koreje (ki je v soboto znova testirala »super veliko« raketno izstrelišče). A celo ti trije – Trump, Macron in Abe – težko najdejo skupni jezik o temah, kot so iranska kriza, požari v amazonskem pragozdu ali reforma Svetovne trgovinske organizacije.
Veliko lažje so si skupne ideale in podobno uporništvo delili demonstranti blizu Biarritza in na ulicah Hongkonga.
Medtem ko je na tisoče aktivistov ta konec tedna korakalo tudi od mesteca Hendaye na francoski strani proti Irunu na španski, so v Hongkongu policisti s solzivcem znova razganjali tamkajšnje demonstrante, ki so metali molotovke, opeke in druge simbole njihovega vsesplošnega nezadovoljstva in upora.
FOTO: Reuters
Trump miniral enotnost G7
Na kratko povedano, voditelji najmočnejših gospodarstev na svetu so se tokrat zbrali v dobro zastraženi oazi miru in stabilnosti, obkoljeni z globalnim nezadovoljstvom in celo kaosom, o katerem sedmerica najmočnejših z voditelji Evropske unije pravzaprav ne ve, kako ukrepati. Na vprašanje, ki je na mizi pred njimi, na žalost nimajo skupnega odgovora, gostitelj letošnjega vrhunskega srečanja Emmanuel Macron pa je vnaprej sklenil, da se bo srečanje končalo v ponedeljek, in to brez skupne izjave. Francoski predsednik očitno meni, da je bolje tako, kot da bi se ponovil prizor z lanskega srečanja, ko je ameriški predsednik Donald Trump zapustil vrh v Ottawi in tako miniral enotno stališče kapitalističnega kluba o vprašanju podnebnih sprememb.
- Srečanje se bo končalo jutri, in to brez skupne izjave.
- Le trije voditelji so avtonomni in sposobni vložiti politični kapital.
- Macron in Trump sta dve uri sama za mizo sproščeno uživala ob kosilu.
Tokrat je bilo vprašanje, ali bo Trump sploh prišel v Biarritz, a se je v soboto pojavil v optimistični verziji in takoj po prihodu izjavil, da se bo konec tedna zgodilo »veliko dobrega«.
Pa vendar je, še preden je dopotoval, miniral enotnost G7, s tem ko je s Kitajsko izmenjal še en krog carinskih rafalov. Vodstvo v Pekingu je v petek napovedalo, da bo od 1. septembra uvedlo 5- in 10-odstotne carine na ameriško blago v vrednosti 75 milijard dolarjev. Ameriški predsednik ni okleval. Nemudoma je s 25 na 30 odstotkov zvišal carine na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev, za preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega izvoza pa napovedal 15-odstotne carine namesto načrtovanih 10-odstotnih.
Nepričakovani obisk
Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je nenapovedano obiskal Biarritz, da bi na srečanju G7 prebil led pri vprašanju o spornem jedrskem programu. Hkrati je bila to diplomatska poteza gostitelja Emmanuela Macrona, ki je hotel izkoristiti srečanje sedmerice voditeljev najmočnejših držav na svetu, da bi sprostil čedalje bolj napeto ozračje med Teheranom in Washingtonom. Srečanje med Zarifom in ameriškim predsednikom Trumpom sicer ni predvideno, a je že dejstvo, da sta se znašla v istem prostoru, prineslo vsaj malo optimizma o rešitvi te politične krize. Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je že pred tem izjavil, da je Trump povedal, »da ne bo postavljal predpogojev, če se bo Iran pripravljen pogovarjati«. Jasno je, da evropskim voditeljem ni všeč Trumpova politika do Irana, ne podpirajo niti njegove trgovinske vojne proti Kitajski.
Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je nenapovedano obiskal Biarritz, da bi na srečanju G7 prebil led pri vprašanju o spornem jedrskem programu. Hkrati je bila to diplomatska poteza gostitelja Emmanuela Macrona, ki je hotel izkoristiti srečanje sedmerice voditeljev najmočnejših držav na svetu, da bi sprostil čedalje bolj napeto ozračje med Teheranom in Washingtonom. Srečanje med Zarifom in ameriškim predsednikom Trumpom sicer ni predvideno, a je že dejstvo, da sta se znašla v istem prostoru, prineslo vsaj malo optimizma o rešitvi te politične krize. Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je že pred tem izjavil, da je Trump povedal, »da ne bo postavljal predpogojev, če se bo Iran pripravljen pogovarjati«. Jasno je, da evropskim voditeljem ni všeč Trumpova politika do Irana, ne podpirajo niti njegove trgovinske vojne proti Kitajski.
FOTO: Reuters
Trgovinska vojna
Kakšno stališče naj do trgovinske vojne med dvema največjima gospodarskima silama na svetu zavzamejo ostali člani G7? Pravzaprav je čedalje manj pomembno, na katero stran se bodo postavili. Čedalje večji je namreč problem, kako naj se v teh vojnih okoliščinah izognejo grozeči recesiji in kam se sploh še lahko obrnejo v iskanju nadomestnih trgov, zanesljivih garancij globalizacije in trajnostnih okvirov multilateralnosti.
Že na začetku zasedanja v Biarritzu se je pokazalo, da so velesile danes še najbolj sposobne medsebojnih ugrizov, in tako se je vse skupaj začelo z ugrizi v srce. Trump je, resda prek twitterja, zagrozil, da bo v povračilo za francosko takso na digitalne storitve uvedel carine na francoska vina, predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa je odgovoril z opozorilom, da bo EU v tem primeru postavila ovire za ameriške izdelke.
FOTO: Reuters
Kot je v enem od esejev opazil Yves Tiberghien, profesor političnih ved na Univerzi Britanske Kolumbije, so od vseh udeležencev tega vrhunskega srečanja samo trije voditelji v resnici avtonomni in sposobni vložiti politični kapital. To so, pravi profesor, Trump, Macron in japonski premier Šinzo Abe. Kanclerka Angela Merkel je oslabljena, in to tako politično kot osebno, premiera Italije in Španije, Giuseppe Conte in Pedro Sánchez, sta se znašla v vlogi hišnikov svoje propadajoče vlade, kanadski premier Justin Trudeau je pred napornimi parlamentarnimi volitvami, britanski premier Boris Johnson pa je na srečanje G7 prišel »kot torpedo z eno samo tarčo: da bi prepričal Trumpa, naj zasuje EU s političnim grmenjem v zvezi z njegovo težnjo po brexitu«.
Vse skupaj je bilo videti dokaj dobro, ko sta Macron in Trump dve uri sama za mizo sproščeno uživala ob kosilu, pa tudi ko je francoski predsednik med dvostranskim srečanjem obljubljal japonskemu premieru, da bo tesno sodeloval pri denuklearizaciji Severne Koreje (ki je v soboto znova testirala »super veliko« raketno izstrelišče). A celo ti trije – Trump, Macron in Abe – težko najdejo skupni jezik o temah, kot so iranska kriza, požari v amazonskem pragozdu ali reforma Svetovne trgovinske organizacije.
Veliko lažje so si skupne ideale in podobno uporništvo delili demonstranti blizu Biarritza in na ulicah Hongkonga.
